Hrbtna stran
2€še brez slikeSprednja stran
2€še brez slikeŠpanija · Serija Unescove svetovne kulturne dediščine, 18. izdaja, Arheološki kompleks Mérida
Datum izdajexx.xx.27
Skupna naklada–
Največ v EU–
Izdaje1
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Ob priložnosti izdaje
Kovanec je posvečen Arheološkemu ansamblu Mérida kot Unescovi svetovni kulturni dediščini. To je 18. izdaja španske serije Unescove svetovne kulturne dediščine.
Ozadje teme
Mérida izvira iz rimskega mesta *Emerita Augusta*, ki je bilo leta 25 pr. n. št. ustanovljeno po naročilu cesarja Augustus. Sprva je služilo kot naselbina za odslužene vojake in postalo upravno središče rimske province Luzitanije. Njegova lega ob reki Guadiana in pomembnih prometnih poteh je mestu omogočila, da je postalo politično, gospodarsko in kulturno središče zahodnega Iberskega polotoka.
O tej funkciji pričajo številne ohranjene stavbe. Rimski most čez reko Guadiana je mesto povezoval z nadregionalnim prometnim omrežjem. Gledališče in amfiteater sta tvorila prireditveno središče, v katerem so potekale gledališke predstave, igre in gladiatorski boji. V sklop sodijo tudi cirkus za dirke z vozovi, ostanki vodovodov, cest, stanovanjskih hiš in templjev ter deli mestnega obzidja. Tako imenovani Dianin tempelj se navezuje na versko arhitekturo rimske dobe; njegova poznejša vključitev v druge stavbe hkrati ponazarja spreminjanje mesta.
Mérida je tudi po koncu rimske oblasti ostala pomembno središče. Iz pozne antike med drugim izvirajo pričevanja o zgodnjem krščanstvu in vizigotskem obdobju. V času islamske oblasti so mesto še naprej uporabljali in preoblikovali. Arheološki ostanki tako ne dokumentirajo le posameznega zgodovinskega obdobja, temveč razvoj mesta skozi številna stoletja.
Izbiro motiva za spominski kovanec je mogoče pojasniti s povezavo med rimskim urbanističnim načrtovanjem, ohranjenimi spomeniki in neprekinjeno uporabo tega kraja. Upodobitev hkrati predstavlja arheološko bogastvo Španije in vpliv rimske civilizacije na Iberskem polotoku. Mérida je kot motiv na kovancu še posebej primerna, ker se je v jasno prepoznavnem zgodovinskem kontekstu ohranilo več različnih oblik gradnje in rabe.
O tej funkciji pričajo številne ohranjene stavbe. Rimski most čez reko Guadiana je mesto povezoval z nadregionalnim prometnim omrežjem. Gledališče in amfiteater sta tvorila prireditveno središče, v katerem so potekale gledališke predstave, igre in gladiatorski boji. V sklop sodijo tudi cirkus za dirke z vozovi, ostanki vodovodov, cest, stanovanjskih hiš in templjev ter deli mestnega obzidja. Tako imenovani Dianin tempelj se navezuje na versko arhitekturo rimske dobe; njegova poznejša vključitev v druge stavbe hkrati ponazarja spreminjanje mesta.
Mérida je tudi po koncu rimske oblasti ostala pomembno središče. Iz pozne antike med drugim izvirajo pričevanja o zgodnjem krščanstvu in vizigotskem obdobju. V času islamske oblasti so mesto še naprej uporabljali in preoblikovali. Arheološki ostanki tako ne dokumentirajo le posameznega zgodovinskega obdobja, temveč razvoj mesta skozi številna stoletja.
Izbiro motiva za spominski kovanec je mogoče pojasniti s povezavo med rimskim urbanističnim načrtovanjem, ohranjenimi spomeniki in neprekinjeno uporabo tega kraja. Upodobitev hkrati predstavlja arheološko bogastvo Španije in vpliv rimske civilizacije na Iberskem polotoku. Mérida je kot motiv na kovancu še posebej primerna, ker se je v jasno prepoznavnem zgodovinskem kontekstu ohranilo več različnih oblik gradnje in rabe.
2 evra BU
- Napis na obodu
- 2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Naklade po obliki izdaje
neobtočena
–
Serije
Serija Unescove svetovne dediščine
