Španija · Serija Unescove svetovne kulturne dediščine, 14. izdaja, staro mestno jedro Cáceresa

Zgodovina Cáceresa sega vse do rimske antike. V bližini današnjega mestnega središča je nastala kolonija Norba Caesarina. Poznejše utrdbe so deloma temeljile na rimskih temeljih. V času islamske oblasti je Cáceres postal utrjeno mesto na spornem območju med muslimanskimi in krščanskimi vladavinami. Iz tega obdobja izvirajo pomembni odseki mestnega obzidja in več obrambnih stolpov.

Leta 1229 je kralj Alfons IX. iz Leóna zavzel mesto. Nato so se tam naselile plemiške družine iz Leóna, Kastilje in drugih delov Iberskega polotoka. Znotraj obzidja so nastali utrjena bivališča, palače, cerkve in trgi. Številni grbi na pročeljih spominjajo na družine, ki so oblikovale politično in družbeno življenje mesta. Ob koncu 15. stoletja je kraljica Isabella I. ukazala odstraniti ali znižati izstopajoče stolpe številnih plemiških hiš, da bi omejila zasebne spore in uveljavila kraljevo oblast.

V 16. stoletju so povezave Španije z Ameriko vplivale tudi na Cáceres. Člani deželnih družin so sodelovali pri osvajanju, upravljanju in trgovini v španskih kolonijah. Povratniki in njihovo premoženje so vplivali na gradbeno dejavnost in opremo posameznih hiš.

Plaza Mayor se je zunaj srednjeveškega obzidja razvila v tržno in zbirališčno mesto. Na njenem robu je Arco de la Estrella, eden najpomembnejših dostopov do z obzidjem obdanega starega mestnega jedra. Ob njem stoji Torre de Bujaco, obrambni stolp iz islamskega obdobja. Današnja podoba trga tako neposredno prikazuje več obdobij razvoja mesta drugo ob drugem.

UNESCO je staro mestno jedro leta 1986 vpisal na seznam svetovne dediščine. Izdaja je del španske serije spominskih kovancev za 2 evra, s katero se od leta 2010 vsako leto predstavi eno špansko območje svetovne dediščine. Izbira Cáceresa tako sledi zasnovi te neprekinjene serije kovancev.