Španija · Serija Unescove svetovne kulturne dediščine, 9. izdaja, Santiago de Compostela

Upodobljeni svetnik je Jakobus Starejši, eden od dvanajstih Jezusovih apostolov in brat evangelista Johannesa. Po Novi zavezi je spadal v ožji krog učencev in bil usmrčen pod kraljem Herodesom Agrippo I. Srednjeveško izročilo povezuje Jakobus z Iberskim polotokom. Po njem naj bi njegove relikvije prispele v Galicijo in jih tam odkrili v začetku 9. stoletja. Zgodovinsko te prenosa ni mogoče dokazati, vendar je izročilo o grobu predstavljalo podlago za nastanek romarskega kraja. Ime Santiago izhaja iz španskega poimenovanja svetega Jakoba.

Nad češčenim grobom se je najprej razvilo svetišče, pozneje stolnica. Gradnja njene romanske zasnove se je začela v 11. stoletju; v naslednjih stoletjih so jo večkrat razširili in preoblikovali. Zato stavba združuje romanske, gotske in baročne prvine. Sveta vrata so na vzhodni strani stolnice. Odprejo jih samo v tako imenovanih svetih Jakobovih letih, ko apostolov praznik 25. julija pade na nedeljo. Njihov prehod je takrat del verskih običajev romarjev.

Od srednjega veka so različne poti iz številnih delov Evrope vodile v Galicijo. Ob teh poteh so nastajale cerkve, samostani, prenočišča, bolnišnice in mostovi. Tako imenovani Codex Calixtinus iz 12. stoletja med drugim vsebuje napotke o etapah, svetiščih in krajevnih običajih ter velja za zgodnje pričevanje organiziranega romanja. Jakobova pokrovača je postala razširjen razpoznavni znak Jakobovih romarjev.

Izdaja spada v špansko serijo spominskih kovancev za 2 evra, ki obravnava kraje španske svetovne dediščine UNESCO. Izbira motiva zato ni povezana s posamezno obletnico. Z likom apostola in Svetimi vrati sta bila izbrana elementa, ki neposredno povezujeta verski cilj romanja in stolnico.