Bolgarija · Bolgarska vrtnica

Bolgarsko gojenje vrtnic je povezano predvsem s tako imenovano Dolino vrtnic. Območje leži pri kraju Kasanlak med Balkanskim gorovjem in gorovjem Sredna Gora. Podnebje z milimi zimami, vlažnimi pomladmi in toplimi poletji tam spodbuja gojenje dišečih vrtnic. Najpomembnejša sorta je damaščanska vrtnica (*Rosa damascena*), imenovana tudi kazanlaška vrtnica.

Pridobivanje rožnega olja se je v Bolgariji skozi več stoletij razvilo v specializirano gospodarsko panogo. Cvetove tradicionalno obirajo ročno in čim bolj zgodaj zjutraj, ker je njihov vonj takrat posebej intenziven. Nato jih predelajo z destilacijo z vodno paro. Za majhno količino rožnega olja je potrebna velika količina cvetov; poleg olja nastaja tudi rožna voda. Oba izdelka se med drugim uporabljata pri izdelavi parfumov, v kozmetiki in živilski proizvodnji.

Obiranje vrtnic ni zaznamovalo le kmetijstva, temveč tudi vsakdanje življenje na območjih gojenja. Družinske kmetije, sezonske delovne skupnosti in obrtniško izročeni postopki so bili dolgo del regionalne kulture. Čas cvetenja pozno spomladi je povezan z lokalnimi praznovanji in prireditvami, zlasti na območju okoli Kasanlaka. Tam vrtnico hkrati dojemajo kot sestavni del pokrajine in kot izraz delovne tradicije, ki se prenaša iz roda v rod.

Tema je primerna za bolgarski spominski kovanec, ker se v vrtnici povezuje več ravni zgodovine države: razvoj posebnega kmetijskega pridelka, predelava po tradicionalnih postopkih in gospodarski odnosi, ki so nastali zaradi izvoza rožnega olja. Motiv se tako ne nanaša na posamezen zgodovinski dogodek, temveč na trajno kulturno in gospodarsko prakso, ki jo zunaj Bolgarije povezujejo s to državo.