San Marino · 300. obletnica smrti Isaaca Newtona

Isaac Newton je na prehodu iz 17. v 18. stoletje zaznamoval znanstveno mišljenje Evrope. V svojem delu *Philosophiae Naturalis Principia Mathematica*, ki je izšlo leta 1687, je oblikoval tri zakone gibanja in zakon univerzalne gravitacije. S tem je z enotnim matematičnim pristopom opisal tako dogajanja na Zemlji kot tudi gibanje nebesnih teles. Teorija gravitacije je med drugim pojasnila tirnice planetov ter vzpostavila povezavo med astronomijo in fiziko.

Newton se je intenzivno ukvarjal tudi z optiko. Preučeval je sestavo bele svetlobe in pokazal, da jo je mogoče razstaviti na različne barve. Da bi zmanjšal barvne robove, ki se pojavljajo pri teleskopih, je razvil zrcalni teleskop. Tudi na področju matematike je razvijal metode, ki so prispevale k razvoju diferencialnega in integralnega računa. Ta dognanja so nastajala deloma sočasno z deli Gottfried Wilhelm Leibniz; med privrženci obeh učenjakov je pozneje prišlo do dolgotrajnega spora glede prvenstva.

Poleg raziskovanja je Newton opravljal tudi javne naloge. Delal je za angleško upravo kovnice in sodeloval pri boju proti ponarejanju denarja. Poleg tega je vodil Royal Society, znanstveno društvo v Londonu. Njegov vpliv je tako segal onkraj akademskega raziskovanja ter povezoval znanstvena, državna in institucionalna področja.

Spomin na obletnico njegove smrti se navezuje na razvoj novoveških naravoslovnih znanosti. Newtonova dela so bila v Evropi dolgo časa obravnavana kot temelj klasične mehanike in matematično opisanega reda narave. Obletnica je zato priložnost za spomin na osebnost, katere dela so trajno povezala fiziko, astronomijo in matematiko ter sooblikovala znanstveni jezik naslednjega obdobja.