Španija · Serija Unescove svetovne kulturne dediščine, 17. izdaja, samostan Poblet

Reial Monestir de Santa Maria de Poblet leži ob vznožju gorovja Prades v provinci Tarragona. Njegova ustanovitev sega v leto 1151, ko je grof Ramon Berenguer IV. iz Barcelone naselil cistercijane iz južnofrancoskega samostana Fontfroide. To se je zgodilo med širjenjem krščanske oblasti proti jugu. Samostani so na novo osvojenih ozemljih prevzeli verske, gospodarske in organizacijske naloge.

Starejši deli kompleksa sledijo idealom cistercijanskega reda, ki si je prizadeval za preprosto arhitekturo ter skupnostno življenje, urejeno z molitvijo in delom. Okoli samostanske cerkve in križnega hodnika so med drugim razporejeni kapiteljska dvorana, refektorij, knjižnica, spalni prostori in gospodarska poslopja. Poznejše razširitve so dodale gotske oblike, kraljevo palačo ter obsežno utrdbo z obzidjem, stolpi in vratnimi objekti.

Poblet je bil tesno povezan z vladarji krone Aragón. Več kraljev je podpiralo samostan in ga določilo za svoje zadnje počivališče. V samostanski cerkvi so grobnice različnih monarhov, med njimi Jakoba I. in Petra IV. Povezava cistercijanskega samostana, utrjene rezidence in kraljevega panteona odraža politično ureditev srednjeveškega Aragón, katerega ozemlje je nekoč obsegalo velike dele zahodnega Sredozemlja.

V času liberalnih ukinitev samostanov je bila skupnost leta 1835 izgnana. Stavbe in grobnice so bile nato izropane ali poškodovane. V 20. stoletju se je začela obsežna obnova; leta 1940 so se cistercijani vrnili. Poblet je odtlej ponovno naseljen samostan in ne le zgodovinski spomenik.

Izdaja kovanca spada v špansko serijo o znamenitostih države, vpisanih na seznam svetovne dediščine. Motivi so praviloma izbrani v skladu s časovnim zaporedjem njihovega vpisa. Zato je Poblet prišel na vrsto za prej obravnavanimi španskimi znamenitostmi.