Avstrija · 200. obletnica smrti Ludwiga van Beethovna

Ludwig van Beethoven se je rodil v Bonnu in se kot mlad glasbenik naselil na Dunaju. Mesto je do konca njegovega življenja ostalo njegov najpomembnejši kraj bivanja in ustvarjanja. Tam je sprva izstopal predvsem kot pianist ter si v plemiških in meščanskih krogih kot skladatelj ustvaril ugled. Njegovo delovanje je povezano s preobrazbo glasbene kulture okoli leta 1800: glasba se je vse pogosteje izvajala tudi zunaj dvornih ustanov, širše občinstvo pa jo je dojemalo kot izraz osebnih in družbenih idej.

Beethoven je izhajal iz oblik dunajske klasike, vendar jih je nadalje razvijal. V njegovih simfonijah, klavirskih sonatah in godalnih kvartetih so teme, nasprotja in razvoj glasbenih motivov dobili dotlej nepoznan dramatični značaj. Med njegova odrska dela sodi opera *Fidelio*, med njegove sakralne skladbe pa *Missa solemnis*. Deveta simfonija z uglasbitvijo Schillerjeve „Ode an die Freude“ je pozneje postala vseevropski simbol; melodija zadnjega stavka danes služi kot himna Evropske unije.

Njegovo življenje je zaznamovala napredujoča naglušnost, ki je nazadnje privedla do skoraj popolne gluhote. Beethoven je kljub temu nadaljeval skladateljsko delo in tudi v teh razmerah ustvaril dela, ki niso bila odvisna od njegovih javnih nastopov kot pianista. Tako imenovani Heiligenstädter Testament, osebni dokument iz leta 1802, ponuja vpogled v njegovo takratno duševno krizo in v njegovo odločitev, da bo kljub zdravstvenim težavam nadaljeval delo.

Obeležitev je za Avstrijo neposredno pomembna, saj je Beethoven večino svojega odraslega življenja preživel na Dunaju in tam našel svoje umetniško okolje. Mesto je bilo prizorišče njegovih javnih uspehov, sporov z naročniki in založniki ter nastanka številnih del. Avstrijska spominska kovanca lahko zato spominjata tako na njegovo osebnost kot na dunajsko glasbeno zgodovino, s katero je njegovo ustvarjanje tesno povezano.