Hrbtna stran

Sprednja stran
2€še brez slikeEstonija · Okrožje Hiiu (serija: okrožja Estonije)
Datum izdajexx.xx.27
Skupna naklada–
Največ v EU–
Izdaje1
Napis na oboduEESTI × 2, izmenično pokončno/obrnjeno, ločeno s pikami
OblikovalecKaupo Kangro
Ob priložnosti izdaje
Kovanec je posvečen okrožju Hiiu v Estoniji. Spada v serijo o estonskih okrožjih.
Ozadje teme
Hiiu leži na zahodu Estonije ter obsega otok Hiiumaa in manjše okoliške otoke. Hiiumaa je za Saaremaa drugi največji otok v državi. Upravni sedež okrožja je Kärdla. Otok zaznamuje njegova odmaknjena lega v Baltskem morju: povezave z estonsko celino in sosednjimi otoki imajo še danes pomembno vlogo, prav tako pomorstvo, ribištvo in turizem.
V starejših virih se Hiiumaa pojavlja tudi pod imenom Dagö. Otok je bil v svoji zgodovini del različnih političnih tvorb v baltskem prostoru ter je bil pod vplivom estonske, nemško-baltske in švedske kulture. O tem pričajo krajevna imena, zgodovinske graščine, cerkve in vojaški objekti. Redka poseljenost in posebnosti pokrajine so pripomogle k temu, da so se deloma ohranile tradicionalne oblike otoškega življenja.
Med najbolj znane stavbe na Hiiumaa sodi svetilnik Kõpu. Stoji na vzpetini na zahodu otoka in je služil orientaciji ladijskega prometa na morskih poteh med Baltskim morjem in Finskim zalivom. Z zgodovino pomorstva na otoku sta povezana tudi svetilnika Tahkuna in Ristna. Spominjata na to, da Hiiumaa ni bila le življenjski prostor, temveč tudi orientacijska točka za ladijski promet.
Okrožje je hkrati povezano s posebno upravno zgodovino Estonije. Po ponovni vzpostavitvi državne neodvisnosti so bile regionalne upravne strukture večkrat spremenjene. Hiiumaa je pri tem ostala samostojno okrožje, čeprav so bile občine združene in pristojnosti na novo razporejene. Kovanec predstavlja okrožje v okviru serije o estonskih okrožjih. Povod zanj tako ni toliko posamezna zgodovinska obletnica kot prikaz regionalne členitve Estonije ter različnih zgodovinskih in pokrajinskih značilnosti njenih dežel.
V starejših virih se Hiiumaa pojavlja tudi pod imenom Dagö. Otok je bil v svoji zgodovini del različnih političnih tvorb v baltskem prostoru ter je bil pod vplivom estonske, nemško-baltske in švedske kulture. O tem pričajo krajevna imena, zgodovinske graščine, cerkve in vojaški objekti. Redka poseljenost in posebnosti pokrajine so pripomogle k temu, da so se deloma ohranile tradicionalne oblike otoškega življenja.
Med najbolj znane stavbe na Hiiumaa sodi svetilnik Kõpu. Stoji na vzpetini na zahodu otoka in je služil orientaciji ladijskega prometa na morskih poteh med Baltskim morjem in Finskim zalivom. Z zgodovino pomorstva na otoku sta povezana tudi svetilnika Tahkuna in Ristna. Spominjata na to, da Hiiumaa ni bila le življenjski prostor, temveč tudi orientacijska točka za ladijski promet.
Okrožje je hkrati povezano s posebno upravno zgodovino Estonije. Po ponovni vzpostavitvi državne neodvisnosti so bile regionalne upravne strukture večkrat spremenjene. Hiiumaa je pri tem ostala samostojno okrožje, čeprav so bile občine združene in pristojnosti na novo razporejene. Kovanec predstavlja okrožje v okviru serije o estonskih okrožjih. Povod zanj tako ni toliko posamezna zgodovinska obletnica kot prikaz regionalne členitve Estonije ter različnih zgodovinskih in pokrajinskih značilnosti njenih dežel.
2 evra BU
- Napis na obodu
- EESTI × 2, izmenično pokončno/obrnjeno, ločeno s pikami
Naklade po obliki izdaje
neobtočena
–
