Bolgarija · 150 let ustave Tarnowo

Ustava je nastala v času politične reorganizacije Bolgarije po rusko-osmanski vojni 1877/78. Berlinski pogodbi iz leta 1878 je predvidevala ustanovitev avtonomne bolgarske kneževine pod osmansko vrhovno oblastjo. Za novo državo je bilo zato treba ustvariti politični in pravni temelj. To nalogo je prevzela ustavodajna narodna skupščina, ki je zasedala v Tarnowu.

Poslanci so sprejeli razmeroma liberalno ustavo. Določila je dedno knežjo oblast in ljudsko predstavništvo ter uredila pristojnosti državnih organov. Poleg tega je vsebovala določbe o temeljnih pravicah državljanov, enakosti pred zakonom ter organizaciji uprave in sodstva. Volilna pravica je bila sprva omejena na moške državljane. Ustava je tako povezovala monarhične prvine s parlamentarnimi načeli in načeli pravne države.

Tarnowo za kraj zasedanja ni bilo izbrano naključno. Mesto je bilo središče srednjeveškega bolgarskega cesarstva in vse do njegove osvojitve s strani Osmanov tudi njegova prestolnica. Njegova izbira je vzpostavila povezavo med novo nastalo državnostjo in bolgarsko srednjeveško zgodovino. Ime ustave se zato nanaša tako na kraj njenega nastanka kot na zgodovinsko tradicijo, na katero se je mlada država opirala.

V naslednjih desetletjih je bila ustava večkrat spremenjena in začasno razveljavljena. Vendar je ostala pomembna točka bolgarskega političnega razvoja in je bila po političnih prevratih ponovno uveljavljena. Šele po koncu monarhične državne ureditve in vzpostavitvi komunističnega sistema je dokončno izgubila veljavnost.

Münze tako ne spominja le na sprejetje posameznega pravnega besedila. Njen povod predstavlja začetek sodobne bolgarske ustavne ureditve in vzpostavljanje državnih institucij po ponovni pridobitvi politične avtonomije. Izbira 150. obletnice se navezuje na to zgodnjo fazo oblikovanja bolgarske države.