Slovaška · 700. obletnica kovnice Kremnica

Kremnica leži na z rudami bogatem območju osrednje Slovaške, ki je v srednjem veku pripadalo Ogrskemu kraljestvu. Nahajališča zlata in srebra so območje gospodarsko zanimala vladarje. Pridobivanje plemenitih kovin in njihova predelava v kovance sta bila tesno povezana: lastna kovnica je olajšala nadzor nad pridobljeno kovino in izdelavo kraljevega denarja.

Pravna podlaga za vzpon Kremnice je bila ustvarjena v času vladavine kralja Karl I. von Ungarn, imenovanega tudi Karl Robert von Anjou. Leta 1328 je kraju podelil status svobodnega kraljevega rudarskega mesta in dovolil ustanovitev kovnice. Kremnica je bila s tem vključena v kraljevi gospodarski in upravni sistem. Kovanje kovancev ni bilo povezano le z rudarstvom, temveč tudi z denarno politiko kraljestva. V tem obdobju so na Ogrskem med drugim kovali zlate kovance po vzoru florentinskega goldinarja; pri tem razvoju je sodelovala tudi kremniška kovnica.

V stoletjih so se politične razmere in valute spreminjale. Kremnica je sprva pripadala Ogrskemu kraljestvu, pozneje Češkoslovaški in nazadnje Slovaški. Kovnica je te spremembe preživela in ostala povezana z izdelavo kovancev. Njena zgodovina tako odraža tudi državne spremembe v Srednji Evropi.

Povod za spominski kovanec usmerja pogled manj na posamezno osebo kot na ustanovo in njeno dolgoletno delovanje na enem kraju. Ustanovitev kovnice hkrati predstavlja preplet rudarstva, kraljevega finančnega upravljanja in obrtne tehnike kovanja v srednjeveški Kremnici. Izbira jubileja omogoča, da se ta razvoj in trajna vloga kraja v zgodovini slovaškega denarstva povzameta na kovancu.