Set BU

Po osvoboditvi Luksemburga v drugi svetovni vojni je Veliko vojvodstvo uvedlo splošno vojaško obveznost. Ta odločitev je bila povezana z izkušnjami nemške okupacije in poznejšo vključitvijo države v zahodno varnostno ureditev. Luksemburg je bil leta 1949 med ustanovnimi članicami NATO ter se s tem zavezal, da bo kljub majhnosti prispeval lasten delež k skupni obrambi.

Leta 1967 je bila vojaška obveznost odpravljena. Od takrat se luksemburška vojska opira na osebe, ki se prostovoljno odločijo za vojaško službo, ter na poklicne vojake in civilne uslužbence. »Prostovoljna vojska« pri tem ne pomeni, da je služba neplačana ali častna, temveč da nihče ni vpoklican na podlagi splošne službene obveznosti. Sprememba je ustrezala omejenim kadrovskim možnostim države in privedla do manjše, stalno razpoložljive vojske.

Naloge vojske niso omejene na obrambo lastnega državnega ozemlja. Luksemburg v okviru svojih možnosti sodeluje pri skupnih operacijah in strukturah NATO, Evropske unije in Združenih narodov. Med drugim prispeva k mirovnim misijam, večnacionalnim formacijam, logistični podpori in humanitarni pomoči. Pri tem država pogosto tesno sodeluje z oboroženimi silami zavezniških držav, zlasti Belgije.

Veliki vojvoda Henri je od leta 2000 luksemburški vodja države. Ob izdaji kovanca je imel tudi ustavnopravno vlogo v odnosu do oboroženih sil. Njegov portret tako vzpostavlja povezavo med vojsko in državo. Hkrati ustreza luksemburški praksi, da je na nacionalnih straneh evrskih kovancev upodobljen aktualni veliki vojvoda.

Obletnica je bila priložnost za spomin na trajno spremembo luksemburške obrambne politike: prehod od vojske, temelječe na vpoklicu, k oboroženim silam na prostovoljni podlagi. Kovanec se tako ne nanaša na posamezno vojaško operacijo, temveč na organizacijsko obliko, ki velja od leta 1967.