Luksemburg · 50 let mostu velike vojvodinje Charlotte

Most Großherzogin-Charlotte-Brücke je nastal v povezavi z razvojem planote Kirchberg. Luksemburg se je od petdesetih let 20. stoletja uveljavil kot eden od delovnih sedežev evropskih skupnosti. Na takrat še redko pozidani planoti so načrtovali upravne stavbe za evropske ustanove. Za njen razvoj je bil leta 1961 ustanovljen državni sklad za infrastrukturno opremljanje. Novi most naj bi prečkal globoko vrezano dolino Alzette in ustvaril neposreden dostop; pred tem je bilo območje Kirchberga iz zahodnega dela glavnega mesta dosegljivo le po ovinkastih poteh.

Stavbo, ki jo je zasnoval nemški arhitekt Egon Jux, so zgradili med letoma 1962 in 1966. Njena značilna rdeča barva je privedla do uveljavljenega poimenovanja »Rote Brücke«. Konstrukcija je sestavljena iz jeklenega votlega nosilca, ki poteka nad mestno četrtjo Pfaffenthal. Z velikim razponom, večinoma brez vmesnih opor, je most hkrati zaznamoval nadaljnji urbanistični razvoj Kirchberga. Tam so poleg evropskih ustanov pozneje nastali tudi stanovanjska območja, kulturni objekti, visokošolske stavbe in finančna četrt. V okviru prenove je most dobil tudi tire za luksemburški tramvaj ter širše poti za pešce in kolesarje.

Poimenovan je bil po veliki vojvodinji Charlotte, ki je Luksemburgu vladala od leta 1919 do 1964. Po nemški zasedbi leta 1940 je z družino in vlado odšla v izgnanstvo. Od tam je med drugim prek radijskih nagovorov nagovarjala luksemburško prebivalstvo. Po vrnitvi leta 1945 je postala simbol obnovljene državne neodvisnosti. Leta 1964 je odstopila v korist svojega sina Jeana.

Obletnica je bila primerna priložnost za izdajo kovanca, saj most ni le prometni objekt. Njegov nastanek predstavlja širitev glavnega mesta na planoto Kirchberg in vlogo Luksemburga kot sedeža evropskih ustanov. Motiv tako povezuje nacionalno zgodovino, razvoj mesta in evropsko povezovanje.