Grčija · 2.500 let bitke pri Maratonu

Bitka pri Marathon spada v prvi perzijski napad na grško celino. Perzijsko cesarstvo pod Dareios I. je želelo zavarovati svoj vpliv v Ägäis ter kaznovati Athen in Eretria zaradi njune podpore jonskemu uporu proti perzijski oblasti. Po zavzetju Eretria se je perzijska vojska izkrcala pri Marathon na vzhodni obali Attika, kjer je teren omogočal primeren dostop do Athen.

Perzijcem so nasproti stali predvsem atenski hopliti ter manjši kontingent iz Plataiai. Grki so se bojevali kot težko oboroženi pešaki v strnjeni formaciji. Z atenskim načinom bojevanja je posebej povezan vojskovodja Miltiades. Grkom je uspelo premagati perzijsko vojsko in jo prisiliti k umiku na ladje. Nato so se Atenci hitro vrnili, da bi odvrnili morebiten napad perzijske flote na svoje nezaščiteno mesto.

Zmaga ni končala grško-perzijskih vojn. Deset let pozneje je Xerxes I., Dareiosov sin, izvedel nov pohod proti Grčiji. Kljub temu je Marathon sprva preprečil perzijsko podreditev Athen. Bitka je poleg tega potekala v zgodnjem obdobju atenske demokracije, ki je bila šele nekaj let prej na novo urejena s političnimi reformami. Zato se je pozneje tesno povezala s predstavo, da državljani sami branijo svojo polis.

Z Marathon je povezano tudi izročilo o teku glasnika. Antiĉni zgodovinar Herodot poroča o tekaču, ki so ga pred bitko poslali iz Athen v Sparta, da bi zaprosil za pomoč. Znana pripoved, da je glasnik po zmagi pri Marathon pritekel iz Marathon v Athen in tam po oznanitvi zmage umrl, je nastala v poznejših različicah. Dala je pobudo za maratonski tek na prvih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1896 v Athen.

Obletnica je bila zato primerna za grški spominski kovanec, saj je Marathon hkrati povezan z antično zgodovino Athen, sodobnim olimpijskim maratonskim tekom in državno spominsko kulturo Grčije.