Slovaška · 10 let EMU

Gospodarska in monetarna unija je postopoma nastala iz evropskega sodelovanja na področju monetarne politike. Po koncu sistema stalnih deviznih tečajev Bretton Woods so si države Evropske skupnosti prizadevale omejiti velika nihanja tečajev med svojimi valutami. Iz tega sta najprej nastala Evropski sistem deviznih tečajev in leta 1979 Evropski monetarni sistem. Njegova obračunska enota ECU je bila valutna košarica, sestavljena iz več evropskih valut, vendar ni bila splošno plačilno sredstvo v gotovini.

Politični in pravni okvir za monetarno unijo je določila Pogodba iz Maastrichta. Prehod je potekal v treh stopnjah: najprej sta bila okrepljena pretok kapitala in sodelovanje na področju gospodarske politike, nato je bilo doseženo tesnejše usklajevanje nacionalnih centralnih bank, nazadnje pa so bili poenoteni devizni tečaji in monetarna politika. Za sodelovanje so morale države izpolniti konvergenčna merila. Ta so se nanašala na stabilnost cen, javni dolg in proračunski primanjkljaj, dolgoročne obrestne mere ter stabilnost deviznega tečaja.

Na začetku je v zadnji stopnji sodelovalo enajst držav. Njihovi devizni tečaji so bili nepreklicno določeni, odgovornost za skupno monetarno politiko pa je prešla na Eurosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke. Nova valuta je bila sprva namenjena predvsem brezgotovinskemu plačevanju, računovodstvu in finančnim trgom. Bankovci in kovanci so prišli v obtok šele leta 2002; do takrat so se prejšnje valute uporabljale kot nacionalne podenote. Grčija se je monetarni uniji pridružila leta 2001.

Skupna valuta naj bi na evropskem notranjem trgu odpravila tveganja zaradi deviznih tečajev in stroške menjave. Hkrati je sodelujoče države trajno povezala s skupno monetarno politiko, medtem ko sta finančna in proračunska politika večinoma ostali v nacionalni pristojnosti.

Motiv za izdajo kovanca je bil izbran na javnem spletnem glasovanju. Usklajena izdaja je pokazala, da evro po eni strani oblikujejo in izdajajo posamezne države, po drugi strani pa temelji na skupnih pravilih in institucijah. Različne jezikovne različice na kovancih odražajo to povezavo med nacionalno pristojnostjo in skupno monetarno ureditvijo.