Finska · 10 let Ekonomske in monetarne unije

Ekonomska in monetarna unija je postopoma nastala iz evropskega gospodarskega povezovanja. Zavezujoč okvir ji je dala Pogodba iz Maastrichta, ki je določila merila za sodelovanje v skupni valuti. Mednje so sodile zahteve glede stabilnosti cen, dolgoročnih obrestnih mer, deviznega tečaja ter novega državnega zadolževanja in celotnega javnega dolga. Ti pogoji naj bi zagotavljali, da so v monetarno unijo vstopala gospodarstva z dovolj stabilnimi pogoji.

Z začetkom tretje stopnje monetarne unije so bili menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni. Evro je sprva obstajal le kot knjižni denar: računi, finančni trgi in negotovinska plačila so se lahko že vodili v evrih, medtem ko so se v vsakdanjem življenju še naprej uporabljali nacionalni bankovci in kovanci. Gotovinski evri so prišli v obtok šele v začetku leta 2002. Prejšnje valute so bile po večinoma kratkem prehodnem obdobju umaknjene iz plačilnega prometa.

Z monetarno unijo je pristojnost za denarno politiko z nacionalnih centralnih bank prešla na Evrosistem. Ta je sestavljen iz Evropske centralne banke in centralnih bank držav evroobmočja. Odločitve o ključnih obrestnih merah in drugih ukrepih denarne politike se odtlej sprejemajo skupaj. Finančna in proračunska politika pa sta načeloma ostali naloga posameznih držav članic, vendar sta bili usklajevani z evropskimi pravili. Monetarna unija je tako povezala skupno denarno politiko z državnimi proračuni, za katere so bile še naprej odgovorne posamezne države.

Ob začetku je evroobmočje sestavljalo enajst držav. Nato so se mu pridružile še druge članice Evropske unije; v začetku leta 2009 je evro uvedla tudi Slovaška. Ob izdaji kovanca je evroobmočje zato obsegalo 16 držav. Vse članice Evropske unije niso sodelovale v skupni valuti.

Obletnica je bila primerna za čezmejno izdajo, saj monetarna unija ni nacionalna, temveč skupno ustvarjena institucija. Tudi izbor motiva je bil organiziran na evropski ravni: državljani in prebivalci Evropske unije so lahko prek spleta glasovali o več osnutkih. Enotna motivna stran ob hkratnih nacionalno označenih izdajah je pri tem odražala samo zasnovo evra.