Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 54 2009
Numizmatično pismo
PP
Numizmatično pismo s kovancem proof
Finska · 10 let Ekonomske in monetarne unije
Naklada5.000
Izdajna cena19,00 €
Datum izdaje1. jan. 2009
EmbalažaNumizmatično pismo
Napis na oboduTALOUS- RAHALIITTO EMU
Podatek o nakladi vira: 5.000 PP
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec obeležuje deseto obletnico obstoja ekonomske in monetarne unije ter uvedbo evra 1. januarja 1999. Motiv, ki ga je oblikoval G. Stamatopoulos, prikazuje stilizirano človeško figuro, katere leva roka prehaja v simbol evra, dopolnjujejo pa jo začetnice ΓΣ, ime države, »1999–2009« in kratica EMU v jeziku posamezne države; zunanji obroč sestavlja dvanajst zvezd evropske zastave. Luksemburška izdaja dodatno prikazuje portret velikega vojvode z učinkom pri nagibanju kovanca.
Motiv
Na sredini kovanca je stilizirana človeška figura, katere leva roka se podaljšuje v simbol evra. Začetnici umetnika ΓΣ sta prikazani pod simbolom evra. Ime države izdajateljice v jeziku oziroma jezikih države je ob zgornjem robu motiva, medtem ko sta ob spodnjem robu navedena 1999-2009 in v jezik oziroma jezike države prevedena kratica EMU.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Ekonomska in monetarna unija je postopoma nastala iz evropskega gospodarskega povezovanja. Zavezujoč okvir ji je dala Pogodba iz Maastrichta, ki je določila merila za sodelovanje v skupni valuti. Mednje so sodile zahteve glede stabilnosti cen, dolgoročnih obrestnih mer, deviznega tečaja ter novega in skupnega zadolževanja države. Ti pogoji naj bi zagotavljali, da so v monetarno unijo vstopala gospodarstva z dovolj stabilnimi pogoji.
Z začetkom tretje stopnje monetarne unije so bili menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni. Evro je sprva obstajal le kot knjižni denar: računi, finančni trgi in negotovinska plačila so se lahko že vodili v evrih, medtem ko so se v vsakdanjem življenju še naprej uporabljali nacionalni bankovci in kovanci. Gotovinski evri so prišli v obtok šele v začetku leta 2002. Prejšnje valute so bile po večinoma kratkem prehodnem obdobju umaknjene iz plačilnega prometa.
Z monetarno unijo je pristojnost za denarno politiko z nacionalnih centralnih bank prešla na Evrosistem. Ta je sestavljen iz Evropske centralne banke in centralnih bank držav evroobmočja. Odločitve o ključnih obrestnih merah in drugih ukrepih denarne politike se odtlej sprejemajo skupaj. Finančna in proračunska politika pa sta načeloma ostali naloga posameznih držav članic, vendar sta bili usklajevani z evropskimi pravili. Monetarna unija je tako povezala skupno denarno politiko z državnimi proračuni, za katere so bile še naprej odgovorne posamezne države.
Ob začetku je evroobmočje sestavljalo enajst držav. Nato so se mu pridružile še druge članice Evropske unije; v začetku leta 2009 je evro uvedla tudi Slovaška. Ob izdaji kovanca je evroobmočje zato obsegalo 16 držav. Vse članice Evropske unije niso sodelovale v skupni valuti.
Obletnica je bila primerna za čezmejno izdajo, saj monetarna unija ni nacionalna, temveč skupno ustvarjena institucija. Tudi izbor motiva je bil organiziran na evropski ravni: državljani in prebivalci Evropske unije so lahko prek spleta glasovali o več osnutkih. Enotna motivna stran ob hkratnih nacionalno označenih izdajah je pri tem odražala samo zasnovo evra.
Z začetkom tretje stopnje monetarne unije so bili menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni. Evro je sprva obstajal le kot knjižni denar: računi, finančni trgi in negotovinska plačila so se lahko že vodili v evrih, medtem ko so se v vsakdanjem življenju še naprej uporabljali nacionalni bankovci in kovanci. Gotovinski evri so prišli v obtok šele v začetku leta 2002. Prejšnje valute so bile po večinoma kratkem prehodnem obdobju umaknjene iz plačilnega prometa.
Z monetarno unijo je pristojnost za denarno politiko z nacionalnih centralnih bank prešla na Evrosistem. Ta je sestavljen iz Evropske centralne banke in centralnih bank držav evroobmočja. Odločitve o ključnih obrestnih merah in drugih ukrepih denarne politike se odtlej sprejemajo skupaj. Finančna in proračunska politika pa sta načeloma ostali naloga posameznih držav članic, vendar sta bili usklajevani z evropskimi pravili. Monetarna unija je tako povezala skupno denarno politiko z državnimi proračuni, za katere so bile še naprej odgovorne posamezne države.
Ob začetku je evroobmočje sestavljalo enajst držav. Nato so se mu pridružile še druge članice Evropske unije; v začetku leta 2009 je evro uvedla tudi Slovaška. Ob izdaji kovanca je evroobmočje zato obsegalo 16 držav. Vse članice Evropske unije niso sodelovale v skupni valuti.
Obletnica je bila primerna za čezmejno izdajo, saj monetarna unija ni nacionalna, temveč skupno ustvarjena institucija. Tudi izbor motiva je bil organiziran na evropski ravni: državljani in prebivalci Evropske unije so lahko prek spleta glasovali o več osnutkih. Enotna motivna stran ob hkratnih nacionalno označenih izdajah je pri tem odražala samo zasnovo evra.