2 evra PP

Italijansko vojaško letalstvo ima daljšo zgodovino kot samostojno letalstvo. Sprva so bila letala in zračne ladje dodeljena kopenski vojski oziroma mornarici. Med italijansko-turško vojno 1911/12 je Italija uporabljala letala za izvidovanje in odmetavanje bomb. Med prvo svetovno vojno se je vojaško letalstvo razvilo v samostojno področje delovanja, vendar je organizacijsko ostalo del obstoječih vej oboroženih sil.

28. marca 1923 je bila pod fašistično vlado ustanovljena **Regia Aeronautica**, »kraljevo letalstvo«, kot samostojna veja oboroženih sil. S tem je bila organizacijsko izenačena s kopensko vojsko in mornarico. V naslednjih letih se je letalstvo uporabljalo tudi za državno propagando, na primer z rekordnimi in formacijskimi poleti na velike razdalje. Hkrati je bila Regia Aeronautica angažirana v italijanskih kolonialnih vojnah, španski državljanski vojni in med drugo svetovno vojno.

Po premirju leta 1943 so bile italijanske letalske sile razdeljene: en del se je bojeval na strani zaveznikov, drugi pa je bil podrejen fašistični Italijanska Socialna Republika. Z odpravo monarhije leta 1946 je oznaka »Regia« odpadla; odtlej je ime **Aeronautica Militare**.

Po drugi svetovni vojni je bilo letalstvo v razmerah republikanske državne ureditve ponovno vzpostavljeno. Z vstopom Italije v Nato leta 1949 je bilo vključeno v zahodni zavezniški sistem. Med njegove današnje naloge spadajo nadzor in obramba italijanskega zračnega prostora, prispevanje k mednarodnim operacijam ter iskanje in reševanje. Letala in helikopterji te veje oboroženih sil se uporabljajo tudi ob naravnih nesrečah in za zdravstvene prevoze.

Obletnica se torej nanaša na institucionalno osamosvojitev leta 1923, ne pa na začetek italijanskega vojaškega letalstva na splošno. Stota obletnica je bila neposreden povod, da se je ta razvoj prikazal na obtočnem kovancu.