Coincard

Aukštaitija ni upravna enota z določenimi političnimi mejami, temveč zgodovinsko in etnografsko opredeljeno kulturno območje na vzhodu in severovzhodu Litve. Njeno ime v prenesenem pomenu pomeni »višavje« in je nasprotje Žemaitiji, »nižavju« na zahodu. Prostorska razmejitev se lahko razlikuje glede na to, ali se upoštevajo jezikovne, zgodovinske ali etnološke značilnosti.

Na tem območju so bila zgodnja središča oblasti srednjeveške Litve. Mednje je spadala Kernavė, ki se je v 13. stoletju uveljavila kot politično in gospodarsko središče. Tudi območje okoli Vilniusa se prišteva k aukštaitskemu kulturnemu prostoru. Iz teh vzhodnih osrednjih pokrajin se je razvila Velika kneževina Litva, ki je pozneje obsegala velike dele vzhodne Evrope. Poimenovanje Aukštaitija je znano že iz srednjeveških virov in je služilo razlikovanju od Žemaitije.

Za kulturno samobitnost regije je pomemben tudi jezik. Aukštaitščina poleg žemaitščine tvori eno od dveh velikih narečnih skupin litovščine. Sodobni litovski knjižni jezik temelji predvsem na zahodnoaukštaitskih narečjih. Kljub temu znotraj regije obstajajo izrazite jezikovne in etnološke razlike. Tradicionalne oblike stavbarstva, pesmi, tekstilije in običaji se zato ne ohranjajo povsod na enak način.

Vitez na regionalnem grbu se navezuje na litovsko heraldiko ter srednjeveško vojaško in oblastno tradicijo. Vendar ga ne gre enačiti z litovskim državnim grbom »Vytis«, v katerem je upodobljen vitez na konju. Grb Aukštaitije je sodobna heraldična upodobitev regionalne identitete; angela imata vlogo grbovnih ščitonoš, kakršni so znani iz evropske heraldike.

Izdaja je del prizadevanj Litve, povezanih z njenimi etnografskimi regijami. Te sicer nimajo lastnega državnega ali upravnega statusa, vendar služijo kot oporne točke za narečja, izročila in regionalno samoopredeljevanje. Serija kovancev to kulturno členitev prenaša na plačilno sredstvo, ki je v obtoku po vsej državi in v evrskem območju.