Komplet obtočnih kovancev zrcalni sijaj

Kostis Palamas je pripadal tako imenovani Novi atenski šoli, literarni struji, ki se je ob koncu 19. stoletja odmaknila od romantičnega pesništva prejšnje generacije. Sprva je delal kot novinar in literarni kritik ter objavljal pesmi, pripovedi in eseje. V delih, kot sta *Dodekalog cigana* in *Kraljeva piščal*, je povezoval motive iz antike, bizantinske zgodovine, pravoslavnega izročila in grške ljudske kulture.

Palamas je pisal pretežno v dimotiki, govorjenem ljudskem jeziku. S tem je bilo njegovo delo povezano s tedanjim grškim jezikovnim sporom. V upravi, izobraževanju in delu književnosti se je dolgo uporabljala katharevousa, oblikovana po vzoru stare grščine, medtem ko so si drugi avtorji prizadevali uveljaviti vsakdanji jezik kot temelj sodobne nacionalne književnosti. Palamas je sodeloval pri tej jezikovni in kulturni preusmeritvi.

Njegovo ime je povezano tudi z zgodovino sodobnih olimpijskih iger. Napisal je besedilo olimpijske himne, katere glasbo je napisal Spyridon Samaras. Izvedli so jo ob odprtju prvih olimpijskih iger moderne dobe leta 1896 v Atenah, pozneje pa jo je Mednarodni olimpijski komite razglasil za uradno olimpijsko himno.

Umrl je v času nemške, italijanske in bolgarske okupacije Grčije med drugo svetovno vojno. Njegovega pogreba v Atenah se je udeležilo veliko ljudi. Žalna slovesnost se je razvila v javne demonstracije proti okupaciji; pesnik Angelos Sikelianos je ob tem recitiral pesem, množica pa je pela grško državno himno.

Izbira dogodka se zato ne navezuje le na Palamasovo literarno delo. Hkrati spominja na razvoj novogrškega jezika, na kulturno opredeljevanje sodobne grške države, na olimpijsko tradicijo in na zgodovinski dogodek iz časa okupacije.