Coincard – francoska različica

Belgijski »maj 1968« ni bil enotno organizirana vstaja, temveč del širšega protestnega vala v Evropi in Severni Ameriki. Študenti so nasprotovali hierarhičnim strukturam visokošolskih ustanov, zahtevali so sodelovanje pri odločanju ter razpravljali o družbenih temah, kot so družbena neenakost, spolna morala in vietnamska vojna. Francoski protesti in stavke so bili pri tem neposredna referenčna točka. V Belgiji je med drugim prihajalo do zborovanj, zasedb ter sporov o vodstvu in družbeni vlogi univerz.

Gibanju je posebno belgijsko razsežnost dal jezikovni konflikt. Flamski študenti so že pred majem 1968 zahtevali, da se francosko govoreči del Katholische Universität preseli iz nizozemsko govoreče regije. V ozadju zahteve je bil dolgotrajnejši konflikt med nizozemsko in francosko govorečimi prebivalci glede jezika, izobraževanja, politične oblasti in regionalnih pristojnosti. Tako imenovana kriza v Löwenu je v začetku leta 1968 privedla do padca vlade Paul Vanden Boeynants.

Katholische Universität je bila nato razdeljena na dve samostojni ustanovi: nizozemsko govorečo Katholieke Universiteit Leuven in francosko govorečo Université catholique de Louvain. Za slednjo je v Wallonisch-Brabant nastalo novo univerzitetno mesto Louvain-la-Neuve. Tudi Freie Universität Brüssel je bila pozneje razdeljena na francosko govorečo in nizozemsko govorečo univerzo.

Protesti so tako povezali dva različna razvoja: mednarodne zahteve po demokratizaciji in družbeni liberalizaciji na eni strani ter belgijski jezikovni in skupnostni konflikt na drugi. Ta konflikt je pripomogel k temu, da je prej centralistično organizirana država postopoma prenašala pristojnosti na jezikovne skupnosti in regije. Belgija se je v več reformnih fazah razvila v zvezno državo.

Spominsko leto je bilo zato primerno kot motiv za kovanec ne le zaradi študentske protestne kulture. Hkrati je opozarjalo na prelomnico, na kateri so bile reforme visokega šolstva, družbene spremembe in preoblikovanje belgijske države tesno povezani.