Francija · 50 let Rimske pogodbe

Z izrazom »Rimski pogodbi« sta mišljena dva ločena sporazuma: Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Podpisnice so bile Belgija, Bundesrepublik Deutschland, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Pogodbi sta začeli veljati v začetku leta 1958.

Namen EGS je bil tesneje povezati gospodarstva sodelujočih držav. Predvideni so bili zlasti carinska unija, skupni trg in postopna odprava ovir za pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Poleg tega so bila vzpostavljena skupna pravila in ustanove za področja, kot so kmetijstvo, trgovina in konkurenca. Euratom pa naj bi spodbujal sodelovanje pri civilni uporabi jedrske energije, usklajeval raziskave in podpiral skupno oskrbovalno politiko.

Pogodbi sta se navezovali na Evropsko skupnost za premog in jeklo, ustanovljeno leta 1951. Po neuspehu širših načrtov za Evropsko obrambno skupnost se je povezovanje bolj usmerilo v gospodarsko sodelovanje. Nove skupnosti so bile med drugim pripravljene na konferenci v Messini in na podlagi poročila delovne skupine pod vodstvom belgijskega politika Paul-Henri Spaak. Iz EGS se je pozneje razvila Evropska skupnost; njene strukture in pravne podlage so bile vključene v današnjo Evropsko unijo. Euratom še naprej obstaja na podlagi lastne pogodbe.

Kraj podpisa leži na Kapitolu, enem od zgodovinskih rimskih gričev. Slovesnost je potekala v palači Palazzo dei Conservatori, ki je danes del Kapitolskih muzejev. Trg zaznamuje tudi Palazzo Senatorio, sedež rimske mestne uprave. Arhitekturna preureditev Kapitola temelji na Michelangelovih načrtih, značilni tlak pa je bil izveden šele v 20. stoletju.

Izdaja kovanca je poudarila skupno navezavo držav evrskega območja na nastanek evropskih skupnosti. To je bila prva skupna izdaja spominskega kovanca za 2 evra takratnih držav evrskega območja. Zanjo je bilo izjemoma dovoljeno, da so države poleg tega izdale še en nacionalni spominski kovanec.