Finska · 50 let Rimske pogodbe

Z izrazom »Rimske pogodbe« sta mišljena dva sporazuma: Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati v začetku leta 1958.

EGS naj bi gospodarstva držav članic postopoma povezala med seboj. To je vključevalo odpravo carin in trgovinskih ovir, vzpostavitev skupne zunanje carine ter razvoj skupnih področij politike. Pogodba je ustvarila tudi institucionalni okvir s Komisijo, Svetom ministrov, parlamentarno skupščino in Sodiščem. Iz parlamentarne skupščine je pozneje nastal Evropski parlament. Euratom pa je urejal sodelovanje pri miroljubni uporabi jedrske energije, vključno z raziskavami, oskrbo in varnostnim nadzorom.

Pogodbi sta bili povezani z združevanjem zahodne Evrope po drugi svetovni vojni. Že prej je istih šest držav z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo osrednje industrije, pomembne za vojno, podredilo skupnemu nadzoru. Po neuspehu širših načrtov za evropsko obrambno in politično skupnost se je sodelovanje močneje usmerilo na gospodarska področja.

EGS se je z nadaljnjimi širitvami in spremembami pogodb še naprej razvijala. Maastrichtska pogodba je ustanovila Evropsko unijo in uvedla gospodarsko in monetarno unijo. Današnja EU zato ne temelji nespremenjeno na besedilu pogodbe iz leta 1957, vendar se institucionalno in pravno razvija iz njene dediščine. Euratom še naprej obstaja kot samostojna skupnost s skupnimi organi EU.

Skupna izdaja kovancev je poudarila povezavo med začetki gospodarske skupnosti in poznejšo monetarno unijo. Bila je prva spominska 2-evrska kovanca, ki so jo vse takratne države evrskega območja izdale s skupnim osnovnim motivom. Dejstvo, da so sodelovale tudi številne pozneje pristopljene države, je hkrati opozorilo na širitev evropskega sodelovanja prek prvotnega kroga šestih pogodbenic.