Nizozemska · 50 let Rimskih pogodb

„Rimske pogodbe“ obsegajo dva ločena sporazuma: Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe skupnosti sta začeli delovati v začetku leta 1958.

Pogodbi sta bili povezani z evropskim povezovanjem po drugi svetovni vojni. Evropskemu povezovanju je leta 1951 predhodila ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ta je osrednja področja težke industrije podredila skupnim pravilom. Širši načrt za Evropsko obrambno skupnost pa je leta 1954 propadel. Nato se je sodelovanje znova preusmerilo na gospodarske in institucionalne projekte.

Jedro EGS je bilo postopno oblikovanje skupnega trga. Carine med državami članicami naj bi bile odpravljene, uvedena pa naj bi bila skupna zunanja carina. Poleg tega so bila sprejeta skupna pravila in politike, med drugim na področju kmetijstva, trgovine in konkurence. Gospodarska prepletenost naj bi hkrati spodbujala trajno politično sodelovanje. Euratom naj bi usklajeval civilno uporabo jedrske energije, podpiral raziskave in nadzoroval oskrbo z jedrskimi materiali.

Iz EGS se je pozneje razvila Evropska skupnost. Njene institucije in pravni red so bili temelj današnje Evropske unije. Z Maastrichtsko pogodbo je bila leta 1993 ustanovljena EU; Evropska gospodarska skupnost je takrat dobila ime Evropska skupnost. Euratom še naprej obstaja kot samostojna pogodbena skupnost.

Izdaja iz leta 2007 je bila prvi skupni spominski kovanec za 2 evra takratnih držav euroobmočja. Enotni motiv se tako ni nanašal le na obletnico, temveč tudi na institucionalno sodelovanje, ki je izšlo iz pogodb. Za to izdajo je bilo izjemoma dovoljeno poleg drugega nacionalnega spominskega kovanca skovati še dodaten kovanec. Portret luksemburškega vladarja upošteva tamkajšnjo zahtevo, da mora biti veliki vojvoda upodobljen na nacionalnih straneh evrskih kovancev.