2 evra BU

Trier je v rimskem obdobju nastal kot Augusta Treverorum na območju keltskega plemena Treverer. Mesto se je razvilo v upravno in trgovsko središče. V pozni antiki je bilo občasno rezidenca rimskih cesarjev in politično središče zahodnega dela cesarstva. Iz tega obdobja poleg mestnih vrat izvirajo med drugim Kaiserthermen, Barbarathermen, Amphitheater in Konstantinbasilika.

Vrata so bila zgrajena proti koncu 2. stoletja iz velikih klesancev peščenjaka. Kamni so bili zloženi brez malte in prvotno povezani z železnimi sponami. Dva prehoda, večnadstropni stolpi in notranje dvorišče so služili nadzoru prometa. Stavba je verjetno ostala deloma nedokončana. Njeno današnje poimenovanje izvira iz srednjega veka in se nanaša na temno obarvanost peščenjaka; rimsko ime ni ohranjeno.

Ohranitev stavbe je povezana z njeno spremembo namembnosti. V 11. stoletju se je v njej naselil puščavnik Simeon, ki je izviral iz vzhodnega Sredozemlja. Po njegovi smrti so vrata preuredili v dvojno cerkev, posvečeno svetemu Simeonu. Pri tem so med drugim nastali apside, stopnišča in drugi cerkveni elementi. Po ukazu, ki ga je izdal Napoleon, so bile te dopolnitve na začetku 19. stoletja večinoma odstranjene, da bi ponovno vzpostavili rimsko podobo. Sledi srednjeveške rabe so kljub temu prepoznavne.

Od leta 1986 so vrata skupaj z drugimi rimskimi stavbnimi spomeniki mesta Trier, Dom in Liebfrauenkirche del svetovne dediščine organizacije UNESCO. Tako opozarjajo tako na rimsko preteklost današnje zvezne dežele Rheinland-Pfalz kot tudi na poznejši odnos do antične stavbne dediščine.

Nemška serija zveznih dežel je od leta 2006 vsako leto predstavljala eno deželo na podlagi izbrane stavbe. Vrstni red je načeloma sledil rotacijskemu predsedovanju v Bundesrat. Za zvezno deželo Rheinland-Pfalz je bila rimska stavba v mestu Trier primeren motiv, saj dolgo zgodovino poselitve in upravljanja dežele združuje v neposredno prepoznavnem gradbenem spomeniku.