2 evra BU

Črna štorklja živi precej bolj skrito kot bela štorklja. Večinoma se izogiba naseljem in gnezdi v mirnih, starejših gozdovih, pogosto v bližini potokov, ribnikov, močvirij ali vlažnih travnikov. Svoja velika gnezda si običajno uredi na močnih starih drevesih in jih pogosto uporablja več let. Njena prehrana obsega predvsem ribe, dvoživke in druge majhne živali iz vodnih okolij in mokrišč.

Kot ptica selivka se črna štorklja v Latviji in drugih delih Evrope zadržuje le v času gnezdenja. Evropske ptice prezimujejo predvsem v Afriki. Njene zaščite zato ni mogoče zagotavljati le znotraj državnih meja: ohraniti je treba gnezdišča, območja postanka in življenjska okolja vzdolž selitvenih poti. Nevarnosti med drugim povzročajo krčenje ali močno spreminjanje starih gozdnih sestojev, motnje v bližini gnezd, izsuševanje mokrišč ter trki z električnimi vodi.

Latvija ima obsežna gozdna in mokriščna območja, ki črni štorklji zagotavljajo primerna življenjska okolja. Hkrati je vrsta občutljiva na posege v te krajine. Njena prisotnost zato omogoča sklepanje o tem, ali so gozdne vode, mokrišča in odmaknjena gnezditvena območja še dovolj neokrnjena in medsebojno povezana. Varstveni ukrepi za črno štorkljo koristijo tudi številnim drugim vrstam, ki potrebujejo ista življenjska okolja.

Na evropski ravni črna štorklja spada med vrste ptic, za katere so v skladu z Direktivo EU o pticah predvideni posebni varstveni ukrepi. Ti vključujejo zlasti zagotavljanje primernih življenjskih okolij in določitev varovanih območij v omrežju Natura 2000. Izbira motiva ni bila povezana z zgodovinsko obletnico. Latvija je namesto tega kovanec, ki je v obtoku po vsej Evropi, uporabila za opozarjanje na plašno domačo gnezdečo vrsto ptice ter na čezmejno nalogo varstva vrst in njihovih življenjskih okolij. Upodobitev tako povezuje konkreten element latvijske narave z evropsko naravovarstveno politiko.