Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 136 2013
Komplet obtočnih kovancev
PP
Komplet obtočnih kovancev zrcalni sijaj
Nemčija · Skupna izdaja, Nemčija - Francija, 50. obletnica Elizejske pogodbe
Naklada155.000
Izdajna cena22,00 €
Datum izdaje22. jan. 2013
EmbalažaKomplet obtočnih kovancev
Napis na oboduEINIGKEIT UND RECHT UND FREIHEIT + zvezni orel
Cena kompleta (2 kovancev)49,00 €
Podatek o nakladi vira: 35000 | 30000
Različice
5Nemčija, A · A · Oznaka kovnice A · PP · Komplet obtočnih kovancev · Naklada 35.000
Nemčija, D · D · Oznaka kovnice D · PP · Komplet obtočnih kovancev · Naklada 30.000
Nemčija, F · F · Oznaka kovnice F · PP · Komplet obtočnih kovancev · Naklada 30.000
Nemčija, G · G · Oznaka kovnice G · PP · Komplet obtočnih kovancev · Naklada 30.000
Nemčija, J · J · Oznaka kovnice J · PP · Komplet obtočnih kovancev · Naklada 30.000
Ob priložnosti izdaje
Kovanec spominja na 50. obletnico podpisa Elizejske pogodbe. Motiv prikazuje stilizirana portreta podpisnikov Konrada Adenauerja in Charlesa de Gaulla z njunima podpisoma. Med njima sta napis „50 LET“ in „2013“, dopolnjujejo pa ju oznaki „ELIZEJSKA POGODBA“ in „ELIZEJSKA POGODBA“.
Motiv
Kovanec, ki so ga oblikovali Yves Sampo iz Monnaie de Paris, Stefanie Lindner iz Staatlichen Münze Berlin, Alina Hoyer (Berlin) in Sneschana Russewa-Hoyer (Berlin), prikazuje stilizirana portreta podpisnikov pogodbe Élysée-Vertrag: takratnega kanclerja Zvezne republike Nemčije Konrad Adenauer in takratnega predsednika Francoske republike Charles de Gaulle, z njunima podpisoma. Med njima sta napis „50 LET“ in letnica „2013“, na zgornjem robu notranjega dela kovanca je napis „TRAITÉ DE L’ÉLYSÉE“, na spodnjem pa napis „ÉLYSÉE-VERTRAG“. Znak kovnice („A“, „D“, „F“, „G“ ali „J“) in znak države izdajateljice („D“) sta vidna na desnem robu notranjega dela kovanca.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Elizejska pogodba je bila sklenjena 22. januarja 1963 v pariški Elizejski palači. Sklenitev pogodbe je bila vrhunec daljšega približevanja med Zvezno republiko Nemčijo in Francijo. Po več vojnah, nemški okupaciji Francije in zločinih druge svetovne vojne naj bi prejšnje nasprotovanje nadomestilo trajno urejeno sodelovanje. Obe državi sta že v 50. letih 20. stoletja sodelovali pri oblikovanju Evropske skupnosti za premog in jeklo ter Evropske gospodarske skupnosti.
Pogodba je vladi zavezovala k rednim posvetovanjem. Ta so se nanašala predvsem na zunanjo politiko, obrambo ter vprašanja izobraževanja in mladine. S tem ni ustanovila novega evropskega organa, temveč je institucionalizirala dvostransko usklajevanje. Neposredna posledica je bila ustanovitev Nemško-francoskega mladinskega urada leta 1963. Programi izmenjav, partnerstva med mesti ter srečanja dijakinj, dijakov in študentov naj bi razumevanje utrdili tudi v družbi.
Konrad Adenauer je bil od leta 1949 do leta 1963 prvi zvezni kancler Zvezne republike Nemčije. Njegova politika je bila usmerjena v vključevanje Zahodne Nemčije v zahodna zavezništva in v evropsko sodelovanje. Charles de Gaulle, vodilni predstavnik Svobodne Francije med drugo svetovno vojno, je bil od leta 1959 predsednik Pete francoske republike. Oba politika je povezoval cilj tesnega nemško-francoskega sodelovanja, čeprav se njuni predstavi o zunanjepolitični usmeritvi Evrope nista povsem ujemali.
Te razlike so se pokazale pri nemški ratifikaciji: Bundestag je pred pogodbo postavil preambulo, ki je izrecno poudarila odnose z Združenimi državami Amerike, NATO in evropsko združevanje. De Gaulle pa je imel bolj v mislih Evropo, neodvisno od Združenih držav Amerike.
Nemčija in Francija sta leta 2013 izdali kovanca s skupnim motivom. Izbira usklajenega motiva je ustrezala predmetu spomina: Pogodba velja za temelj rednega nemško-francoskega vladnega sodelovanja in je zaznamovala politično usklajevanje obeh držav znotraj Evrope.
Pogodba je vladi zavezovala k rednim posvetovanjem. Ta so se nanašala predvsem na zunanjo politiko, obrambo ter vprašanja izobraževanja in mladine. S tem ni ustanovila novega evropskega organa, temveč je institucionalizirala dvostransko usklajevanje. Neposredna posledica je bila ustanovitev Nemško-francoskega mladinskega urada leta 1963. Programi izmenjav, partnerstva med mesti ter srečanja dijakinj, dijakov in študentov naj bi razumevanje utrdili tudi v družbi.
Konrad Adenauer je bil od leta 1949 do leta 1963 prvi zvezni kancler Zvezne republike Nemčije. Njegova politika je bila usmerjena v vključevanje Zahodne Nemčije v zahodna zavezništva in v evropsko sodelovanje. Charles de Gaulle, vodilni predstavnik Svobodne Francije med drugo svetovno vojno, je bil od leta 1959 predsednik Pete francoske republike. Oba politika je povezoval cilj tesnega nemško-francoskega sodelovanja, čeprav se njuni predstavi o zunanjepolitični usmeritvi Evrope nista povsem ujemali.
Te razlike so se pokazale pri nemški ratifikaciji: Bundestag je pred pogodbo postavil preambulo, ki je izrecno poudarila odnose z Združenimi državami Amerike, NATO in evropsko združevanje. De Gaulle pa je imel bolj v mislih Evropo, neodvisno od Združenih držav Amerike.
Nemčija in Francija sta leta 2013 izdali kovanca s skupnim motivom. Izbira usklajenega motiva je ustrezala predmetu spomina: Pogodba velja za temelj rednega nemško-francoskega vladnega sodelovanja in je zaznamovala politično usklajevanje obeh držav znotraj Evrope.