Bolgarija · 150. obletnica osvoboditve Bolgarije

Bolgarsko osvoboditev povezujemo z rusko-osmansko vojno 1877/78. Pred tem so potekali kulturna in politična narodna prenova Bolgarov ter upori proti osmanski oblasti. Zlasti zatrta aprilska vstaja leta 1876 in poročila o nasilju, ki je bilo pri tem zagrešeno, so okrepili pozornost evropske javnosti do položaja krščanskega prebivalstva na Balkanu.

Rusija je v naslednjem letu posegla v spopad in skupaj z bolgarskimi prostovoljnimi enotami vodila vojno proti Osmanskemu cesarstvu. Pohod se je končal z mirom San Stefano 3. marca 1878. Pogodba je predvidevala ustanovitev pretežno samoupravne bolgarske kneževine in je v Bolgariji postala simbol narodne osvoboditve. Zato se 3. marec praznuje kot bolgarski državni praznik.

Ureditve iz San Stefano pa niso trajno začele veljati v tej obliki. Evropske velesile so na berlinskem kongresu istega leta načrtovano ureditev spremenile. Bolgarska kneževina je dobila manjši obseg in je sprva formalno ostala pod vrhovno oblastjo Osmanskega cesarstva. Južno od nje je bila ustanovljena Vzhodna Rumelija kot avtonomna pokrajina; druga območja, ki jih je pogodba iz San Stefano pripisala Bolgariji, so ostala pod osmansko upravo. Popolna državna neodvisnost Bolgarije je bila razglašena šele pozneje.

Mina se tako navezuje na začetek moderne bolgarske državnosti in na osrednjo referenčno točko bolgarske kulture spominjanja. Obletnica ne spominja le na konec vojne, temveč tudi na obnovitev bolgarske politične ureditve po stoletjih osmanske oblasti. Izbira 150. obletnice poudarja trden simbolni pomen 3. marca 1878 v državnem spominu Bolgarije.