San Marino · 500. obletnica rojstva Giorgia Vasarija

Giorgio Vasari je izviral iz Arezza v Toskani in deloval predvsem v Firencah. Tam je bil v službi vojvode Cosimo I. iz rodbine Medici. Njegovo poklicno razumevanje je ustrezalo vsestranskemu umetniškemu idealu renesanse: slikarstvo, arhitektura, dvorne slavnosti in učenostno ukvarjanje z umetnostjo so bili tesno povezani.

Najbolj znano literarno delo z imenom Giorgio Vasari so življenjepisi italijanskih slikarjev, kiparjev in arhitektov, prvič objavljeni leta 1550, leta 1568 pa ponovno izdani v razširjeni obliki. V njih je razvoj italijanske umetnosti uredil kot zgodovinski proces. Pripoved vodi od umetnikov poznega srednjega veka prek florentinske zgodnje renesanse do Michelangela, ki ga je Vasari posebej izpostavil. Čeprav njegova poročila vsebujejo anekdote, pristranske sodbe in stvarne napake, so trajno oblikovala podobo številnih renesančnih umetnikov. Hkrati so pripomogla k temu, da umetnikov niso več obravnavali le kot obrtnikov, temveč kot individualne ustvarjalce z lastno biografijo.

Kot arhitekt je Vasari v Firencah vodil gradnjo Uffizien, ki naj bi sprva sprejele upravne in sodne organe vojvodstva. Z njegovim imenom je povezan tudi pokriti povezovalni hodnik med Palazzo Vecchio in Palazzo Pitti. Ta tako imenovani Vasarijev koridor poteka med drugim čez Ponte Vecchio in je vojvodskemu dvoru omogočal pot med sedežem oblasti in bivališčem, ločeno od uličnega prostora.

Na kovancu upodobljeni motiv izvira iz starozavezne knjige Judit. Vdova Judit se odpravi v tabor sovražnega vojskovodje Holofernesa, ga ubije in s tem reši svoje ogroženo mesto. V renesančni umetnosti je bil prizor upodobljen kot primer poguma, zvijačnosti in zmage nad premočnim nasprotnikom. Prav obglavljenje je slikarjem ponujalo priložnost za dramatično figuralno kompozicijo.

Okrogla obletnica je bila za San Marino priložnost, da se pokloni Vasariju kot predstavniku italijanske renesančne kulture. Ta mikrodržava pri svojih spominskih kovancih redno posega po temah iz skupne italijanske in evropske kulturne dediščine.