Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 67 2009
Komplet obtočnih kovancev
Neobtoč./BU
Sestava tečajnih kovancev v kovnem sijaju »Mozaiki Pafosa«
Ciper · 10 let EMU
Naklada15.000
Izdajna cena25,00 €
Datum izdaje1. jan. 2009
EmbalažaKomplet obtočnih kovancev
Napis na obodu2 ΕΥΡΩ 2 EURO × 2
Tržna cena17,00 €
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec obeležuje deset let ekonomske in monetarne unije ter uvedbo evra 1. januarja 1999. Motiv, ki ga je zasnoval G. Stamatopoulos, prikazuje stilizirano človeško podobo, katere leva roka prehaja v simbol evra, dopolnjujejo pa jo letnici 1999–2009, ustrezna kratica EMU in dvanajst zvezd. Oblika je bila izbrana na spletnem glasovanju državljanov in prebivalcev Evropske unije.
Motiv
Na sredini kovanca je upodobljena stilizirana človeška figura, katere leva roka se podaljšuje v simbol evra. Inicialke ΓΣ umetnika so pod simbolom evra. Ime države izdajateljice v uradnem jeziku oziroma uradnih jezikih države je ob zgornjem robu motiva, ob spodnjem robu pa sta navedena 1999-2009 in kratica EMU, prevedena v uradni jezik oziroma uradne jezike države.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd Evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd Evropske zastave.
Ozadje teme
Ekonomska in monetarna unija je rezultat več desetletij trajajočega procesa evropskega povezovanja. Po koncu sistema fiksnih menjalnih tečajev Bretton Woods so države Evropske skupnosti poskušale omejiti velika nihanja tečajev med svojimi valutami. Evropskemu tečajnemu povezovanju je leta 1979 sledil Evropski monetarni sistem. Njegova obračunska enota ECU še ni bila splošno uporabno plačilno sredstvo, vendar je institucionalno pripravila pot skupni valuti.
Pravna podlaga monetarne unije je bila vzpostavljena s Pogodbo iz Maastrichta, ki je začela veljati leta 1993. Predvidevala je postopen prehod in določila tako imenovana konvergenčna merila. Mednje so sodile zahteve glede stabilnosti cen, javnega dolga, proračunskega primanjkljaja, dolgoročnih obrestnih mer in stabilnosti menjalnih tečajev. Z ustanovitvijo Evropske centralne banke leta 1998 je pristojnost za skupno denarno politiko prešla na nadnacionalno institucijo.
Na začetku je v monetarni uniji sodelovalo enajst držav. Njihovi nacionalni menjalni tečaji so bili nepreklicno določeni; denarna politika in finančni trgi so odtlej delovali na evrski podlagi. Bankovci in kovanci pa so bili dani v obtok šele leta 2002. Do takrat se je nova valuta uporabljala predvsem v brezgotovinskem plačevanju, državnih proračunih, na finančnih trgih in v računovodstvu. Grčija se je uniji pridružila pred uvedbo gotovine. Pozneje se je evrsko območje postopoma razširilo še na druge države članice.
Monetarna unija povezuje centralno organizirano denarno politiko z večinoma še naprej nacionalno odgovorno fiskalno in gospodarsko politiko. Iz tega so nastala pravila za usklajevanje proračunov, zlasti Pakt stabilnosti in rasti. Skupna valuta naj bi odpravila tečajna tveganja znotraj valutnega območja, olajšala čezmejne primerjave cen in dopolnila notranji trg.
Skupna izdaja kovanca zato ne opozarja le na plačilno sredstvo, temveč tudi na institucionalno preureditev evropske denarne politike. Namerno preprosta podoba, ki spominja na zgodnje slikovne upodobitve, evro simbolično umešča v dolg razvoj menjave, trgovine in denarstva. Enoten motiv na nacionalnih straneh je hkrati poudaril skupnostni značaj dogodka.
Pravna podlaga monetarne unije je bila vzpostavljena s Pogodbo iz Maastrichta, ki je začela veljati leta 1993. Predvidevala je postopen prehod in določila tako imenovana konvergenčna merila. Mednje so sodile zahteve glede stabilnosti cen, javnega dolga, proračunskega primanjkljaja, dolgoročnih obrestnih mer in stabilnosti menjalnih tečajev. Z ustanovitvijo Evropske centralne banke leta 1998 je pristojnost za skupno denarno politiko prešla na nadnacionalno institucijo.
Na začetku je v monetarni uniji sodelovalo enajst držav. Njihovi nacionalni menjalni tečaji so bili nepreklicno določeni; denarna politika in finančni trgi so odtlej delovali na evrski podlagi. Bankovci in kovanci pa so bili dani v obtok šele leta 2002. Do takrat se je nova valuta uporabljala predvsem v brezgotovinskem plačevanju, državnih proračunih, na finančnih trgih in v računovodstvu. Grčija se je uniji pridružila pred uvedbo gotovine. Pozneje se je evrsko območje postopoma razširilo še na druge države članice.
Monetarna unija povezuje centralno organizirano denarno politiko z večinoma še naprej nacionalno odgovorno fiskalno in gospodarsko politiko. Iz tega so nastala pravila za usklajevanje proračunov, zlasti Pakt stabilnosti in rasti. Skupna valuta naj bi odpravila tečajna tveganja znotraj valutnega območja, olajšala čezmejne primerjave cen in dopolnila notranji trg.
Skupna izdaja kovanca zato ne opozarja le na plačilno sredstvo, temveč tudi na institucionalno preureditev evropske denarne politike. Namerno preprosta podoba, ki spominja na zgodnje slikovne upodobitve, evro simbolično umešča v dolg razvoj menjave, trgovine in denarstva. Enoten motiv na nacionalnih straneh je hkrati poudaril skupnostni značaj dogodka.
Zanimivosti
Letni komplet »Mozaiki iz Paphosa – Haus des Dionysos« vsebuje vseh osem nominalnih vrednosti od 1 centa do 2 evrov ter ta spominski kovanec za 2 € (nominalna vrednost: 5,88 €).