Vatikan · 75. obletnica ustanovitve Vatikan

Nastanek vatikanskega državnega ozemlja sega v tako imenovano rimsko vprašanje. Do leta 1870 so papeži vladali Papeški državi, ki je občasno obsegala velike dele osrednje Italije. Med združitvijo Italije so čete Kraljevine Italije zasedle Rim. Papež Pij IX. ni priznal izgube svoje posvetne oblasti in se je odtlej imel za »vatikanskega ujetnika«. Odnosi med italijansko državo in Svetim sedežem so desetletja ostali nerešeni.

Ta spor so končale Lateranske pogodbe. 11. februarja 1929 sta jih podpisala kardinal državni tajnik Pietro Gasparri v imenu papeža Pija XI. in Benito Mussolini v imenu Kraljevine Italije. Sporazumi so obsegali politično pogodbo, konkordat o položaju katoliške cerkve v Italiji in finančno konvencijo. Italija je priznala suverenost novoustanovljene majhne države, Sveti sedež pa je priznal Kraljevino Italijo z Rimom kot prestolnico.

Država Vatikan in Sveti sedež pravno nista eno in isto. Sveti sedež je vodstveni organ katoliške cerkve in vzdržuje diplomatske odnose z drugimi državami. Vatikan mu zagotavlja neodvisno ozemlje. Vodja države je papež. Ozemlje poleg Trga svetega Petra in vatikanskih palač med drugim obsega upravne stavbe, muzeje in vrtove. Nekatere cerkvene ustanove v Rimu imajo poseben, s pogodbo urejen status, vendar ne spadajo k dejanskemu državnemu ozemlju.

Bazilika svetega Petra opozarja na versko funkcijo kraja in na sedež papeža, vendar je stolnica rimskega škofa Lateranska bazilika. Prikaz prostorske razmejitve se hkrati navezuje na bistvo Lateranskih pogodb: ustanovitev jasno opredeljenega suverenega ozemlja.

Obletnica je bila primerna kot povod za izdajo kovanca, saj državna samostojnost predstavlja podlago za to, da lahko Vatikan izdaja lastne kovance. Evrske kovance kuje na podlagi denarnega sporazuma, čeprav ni niti Italija niti članica Evropske unije.