Italija · 10 let EMU

Gospodarska in monetarna unija je nastala v več fazah. Ena od osrednjih pravnih podlag je bila Pogodba iz Maastrichta, sklenjena v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Določala je tako imenovana konvergenčna merila, ki naj bi jih države izpolnile pred sodelovanjem v skupni valuti. Mednje so sodile zahteve glede stabilnosti cen, javnih financ, menjalnih tečajev in dolgoročnih obrestnih mer. Z Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami je hkrati nastal skupni denarni sistem.

Na začetku je v monetarni uniji sodelovalo enajst držav. Njihovi menjalni tečaji so bili nepreklicno določeni, pristojnost za denarno politiko pa je prešla na Eurosistem. Sprva je bil euro namenjen predvsem brezgotovinskemu plačevanju, računovodstvu in finančnim trgom. Bankovci in kovanci so prišli v obtok šele leta 2002. V prehodnem obdobju so se dotedanje nacionalne valute zamenjevale po določenih tečajih. Pozneje so se evroobmočju pridružile še druge države; ob izdaji spominskega kovanca je bila med njimi tudi Slovaška, ki je euro uvedla v začetku leta 2009.

Skupna valuta se razlikuje od navadnega dogovora o menjalnih tečajih. Sodelujoče države ne vodijo več samostojne denarne politike in ne morejo več spreminjati zunanje vrednosti svojih nekdanjih nacionalnih valut. Odločitve o ključnih obrestnih merah in instrumentih denarne politike se sprejemajo za celotno evroobmočje. Finančna in proračunska politika pa načeloma ostajata v nacionalni pristojnosti, vendar zanju veljajo evropska pravila in postopki usklajevanja.

Dejstvo, da so vse takratne države članice evroobmočja uporabile enak spominski motiv, je ustrezalo čezmejni naravi teme. O zasnovi so odločili na javnem spletnem glasovanju. Namen zavestno preprostega likovnega jezika, ki je spominjal na zgodnjo črtno risbo, je bil ponazoriti razvoj gospodarske izmenjave od blagovne menjave do skupne evropske valute. Kovanec se tako ni nanašal le na datum, temveč tudi na institucionalni in gospodarski proces povezovanja, ki je stal za eurom.