2 evra z obrnjenim zrcalnim sijajem

Michelangelo Buonarroti je bil kipar, slikar, arhitekt in pesnik italijanske renesanse. Izviral je iz Caprese v Toskani in se izobraževal v Florenz, kjer je nanj vplivalo umetniško in humanistično okolje družine Medici. Pozneje je deloval predvsem v Florenz in Rom za papeže ter druge naročnike. Med njegova najbolj znana dela sodijo marmorne skulpture *Pietà* in *David*, stropne poslikave ter *Poslednja sodba* v Sikstinski kapeli in njegovo sodelovanje pri novogradnji bazilike svetega Petra. Njegov opus je povezoval natančno anatomsko opazovanje s pogosto zelo razgibano in napeto upodobitvijo človeškega telesa.

Egiptovska kraljica Kleopatra VII. je v renesančni umetnosti sodila v tematski sklop antične zgodovine. Bila je zadnja vladarica ptolemajskega Egipta in je bila politično zaporedoma povezana z Julius Caesarjem in Marcus Antoniusom. Po porazu proti Octavianu si je vzela življenje. V umetnosti in književnosti so njeno smrt tradicionalno povezovali z ugrizom strupene kače. Michelangelova risba se osredotoča na njeno glavo ter jo prikazuje z razkošno pričesko in kačo kot namigom na njen konec. Nastala je kot samostojen, skrbno izdelan list in jo povezujejo s Tommasom de’ Cavalierijem, rimskim plemičem, ki mu je Michelangelo podaril več risb in mu posvetil pesmi.

Casa Buonarroti sega do hiš, ki so pripadale Michelangelovi družini. Michelangelo mlajši, umetnikov pranečak, jih je v 17. stoletju dal urediti v spominski prostor družine. Muzej danes poleg risb in zgodnjih del hrani tudi pisma, osnutke in druga pričevanja iz umetnikovega okolja.

Neposredna biografska povezava Michelangela s San Marinom ni razvidna. Izbiro prej pojasnjuje njegov položaj v skupni italijanski kulturni dediščini. San Marino pri svojih spominskih kovancih redno upodablja osebnosti in dela iz zgodovine italijanske umetnosti in kulture; okrogla obletnica je za to ponudila jasen koledarski povod.