Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 534 2024
Numizmatično pismo
Neobtoč./BU
Numizmatično pismo
Vatikan · 750. obletnica smrti Tomaža Akvinskega
Naklada3.000
Izdajna cena46,00 €
Datum izdaje3. jul. 2024
EmbalažaNumizmatično pismo
Napis na obodu2 ★ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno
Tržna cena79,00 €
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec obeležuje 750. obletnico smrti Thomasa von Aquina. Motiv ga prikazuje v oblačilu dominikanskega reda z njegovim delom »Summa Theologiae« in gosjim peresom; sijoče sonce na njegovih prsih simbolizira njegovo modrost. Upodobitev dopolnjuje napis »Doctor Angelicus«, lilija kot simbol čistosti ter cerkev St. Thomas v Roccasecci, prva verska stavba, postavljena njemu v čast.
Motiv
Podoba kovanca prikazuje Thomas von Aquin v oblačilu dominikanskega reda, ki mu je pripadal. V levi roki drži svoje najpomembnejše delo »Summa Theologiae«, v desni pa pero. Na prsih svetnika sijoče sonce simbolizira njegovo veliko modrost. Thomas von Aquin je bil med drugim imenovan tudi »Doctor Angelicus« (angelski zdravnik), kar je priznanje izjemni čistosti njegove duše in telesa. Ta naziv je kot napis naveden tudi v spodnjem delu kovanca. Na levi strani sta vidni lilija kot simbol čistosti in cerkev St. Thomas v Roccasecca. Cerkev je bila kot prva verska stavba na svetu zgrajena v čast Thomas von Aquin, ki ga je 18. julija 1323 papež Johannes XXII. razglasil za svetnika. Ob zgornjem robu jedra kovanca je napis »CITTÀ DEL VATICANO«. Na levi strani je letnica »1274«, na desni pa letnica »2024«. Ob spodnjem robu sta upodobljena oznaka kovnice »R« in ime umetnika »A. CICCONI«.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Thomas von Aquin se je okoli leta 1225 rodil pri Roccasecca v današnjem Laciju v plemiški družini. Kljub nasprotovanju družine je vstopil v še mladi dominikanski red. Študiral je v Parizu in Kölnu, med drugim pri Albertusu Magnusu, pozneje pa je večkrat poučeval na Univerzi v Parizu in v Italiji. Leta 1274 je umrl v cistercijanskem samostanu Fossanova na poti na Drugi lyonski koncil.
Njegovo delovanje sodi v obdobje visoke sholastike. Na srednjeveških univerzah so teološka in filozofska vprašanja preučevali po ustaljeni metodi: najprej so oblikovali ugovore, jim postavili nasprotne argumente in iz tega razvili utemeljen odgovor. Hkrati so v zahodni Evropi številna antična besedila, zlasti dela Aristotelesa, zaradi prevodov ponovno postala širše dostopna. Zato se je na novo zastavilo vprašanje, kako sta bila antična filozofija in krščansko razodetje medsebojno povezana.
Thomas je zagovarjal stališče, da sta razum in vera različni, vendar medsebojno združljivi poti do resnice. Nekatera spoznanja lahko ljudje pridobijo z opazovanjem in logičnim mišljenjem, druga pa temeljijo na razodetju. Prevzel je pojme aristotelske filozofije in jih vključil v krščanski sistem. Njegovi spisi obravnavajo med drugim nauk o Bogu, etiko, naravno pravo, človekovo delovanje, politično ureditev in zakramente. Tudi njegovi argumenti za spoznatnost Boga so zaznamovali poznejše razprave.
Thomas je znotraj katoliške Cerkve postal pomembna teološka avtoriteta. Leta 1567 ga je papež Pij V. razglasil za cerkvenega učitelja. Papež Leon XIII. je leta 1879 z okrožnico *Aeterni Patris* njegovo filozofijo ponovno priporočil kot temelj katoliškega izobraževanja. Tomizem je nato še posebej vplival na izobraževanje duhovnikov in katoliške visokošolske ustanove.
Vatikan je jubilej izbral zaradi njegovega trajnega pomena v teologiji, filozofiji in cerkvenem nauku. Okrogla obletnica njegove smrti je ponudila priložnost za spomin na misleca, čigar pojme in metode v katoliških izročilih nauka uporabljajo še danes.
Njegovo delovanje sodi v obdobje visoke sholastike. Na srednjeveških univerzah so teološka in filozofska vprašanja preučevali po ustaljeni metodi: najprej so oblikovali ugovore, jim postavili nasprotne argumente in iz tega razvili utemeljen odgovor. Hkrati so v zahodni Evropi številna antična besedila, zlasti dela Aristotelesa, zaradi prevodov ponovno postala širše dostopna. Zato se je na novo zastavilo vprašanje, kako sta bila antična filozofija in krščansko razodetje medsebojno povezana.
Thomas je zagovarjal stališče, da sta razum in vera različni, vendar medsebojno združljivi poti do resnice. Nekatera spoznanja lahko ljudje pridobijo z opazovanjem in logičnim mišljenjem, druga pa temeljijo na razodetju. Prevzel je pojme aristotelske filozofije in jih vključil v krščanski sistem. Njegovi spisi obravnavajo med drugim nauk o Bogu, etiko, naravno pravo, človekovo delovanje, politično ureditev in zakramente. Tudi njegovi argumenti za spoznatnost Boga so zaznamovali poznejše razprave.
Thomas je znotraj katoliške Cerkve postal pomembna teološka avtoriteta. Leta 1567 ga je papež Pij V. razglasil za cerkvenega učitelja. Papež Leon XIII. je leta 1879 z okrožnico *Aeterni Patris* njegovo filozofijo ponovno priporočil kot temelj katoliškega izobraževanja. Tomizem je nato še posebej vplival na izobraževanje duhovnikov in katoliške visokošolske ustanove.
Vatikan je jubilej izbral zaradi njegovega trajnega pomena v teologiji, filozofiji in cerkvenem nauku. Okrogla obletnica njegove smrti je ponudila priložnost za spomin na misleca, čigar pojme in metode v katoliških izročilih nauka uporabljajo še danes.