Blister BU

San Marino nima enotnega ustavnega dokumenta v sodobnem pomenu. Njegov ustavni red temelji na več pravnih virih, med drugim na statutih iz leta 1600, običajnem pravu in poznejših zakonih. Izjava, ki jo je leta 1974 sprejel Großer und Allgemeiner Rat, parlament republike, je ta zgodovinski red dopolnila s sistematičnim katalogom temeljnih pravic in ustavnopravnih načel. Med drugim ureja enakost, osebno svobodo, politične in socialne pravice ter vezanost državnih organov na pravo.

S tem je mala država dobila sodoben ustavnopravni okvir, ne da bi svojo tradicionalno institucionalno ureditev nadomestila s povsem novo ustavo. Reforma iz leta 2002 je okrepila položaj Izjave in ustavnosodni nadzor. Zanj je pristojen „Collegio Garante della Costituzionalità delle Norme“, ki lahko preverja skladnost zakonov s temeljnimi normami.

Palazzo Pubblico stoji na Piazza della Libertà v glavnem mestu San Marino. Današnja stavba je bila konec 19. stoletja zgrajena po načrtih rimskega arhitekta Francesco Azzurri in je nadomestila starejšo občinsko upravno stavbo. V njej imajo sedež osrednje državne institucije, med drugim Großer und Allgemeiner Rat. Poleg tega Capitani Reggenti, dvema za šest mesecev izvoljenima voditeljema države, služi kot uradni sedež in kraj uradnih slovesnosti.

Kip svobode na trgu ni povezan z istoimenskim kipom v New Yorku. Figura iz carrarskega marmorja je delo kiparja Stefano Galletti, San Marinu pa jo je v 19. stoletju podarila Otilia Heyroth Wagener. Na njeni kroni so upodobljeni trije stolpi, ki se pojavljajo tudi v državnem grbu in predstavljajo trdnjave Guaita, Cesta in Montale.

Izbira teh simbolov povezuje obletnico z državno ureditvijo San Marina: parlamentarna in vladna stavba opozarja na institucije, figura svobode na republikansko samorazumevanje, Izjava pa na njegovo pravno zaščito.