2 evra BU

Splošna deklaracija človekovih pravic je bila 10. decembra 1948 v Parizu sprejeta na Generalni skupščini Organizacije združenih narodov. Nastala je v ozadju druge svetovne vojne, nacionalsocialistične politike preganjanja in uničevanja ter milijonskega razseljevanja in odvzema pravic. Novoustanovljena Organizacija združenih narodov je želela oblikovati načela, ki bi veljala za vse ljudi ne glede na njihov izvor, spol, jezik, vero ali politično prepričanje.

Pri pripravi je sodelovala mednarodna komisija za človekove pravice. Predsedovala ji je Eleanor Roosevelt, nekdanja prva dama Združenih držav Amerike. Med sodelujočimi osebnostmi so bili tudi francoski pravnik René Cassin, kitajski diplomat in filozof Peng-chun Chang ter libanonski diplomat Charles Malik. Besedilo obsega 30 členov. Obravnavajo med drugim pravico do življenja in osebne svobode, prepoved suženjstva in mučenja, enakost pred zakonom, svobodo izražanja in veroizpovedi ter politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice.

Deklaracija ni mednarodnopravna pogodba in sprva ni ustvarila neposredno iztožljivih obveznosti. Vendar je postala izhodišče za poznejše ustave in mednarodne sporazume. Mednje sodita Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Tudi evropski sistem človekovih pravic se je razvijal v tem časovnem in političnem okolju.

Na kovancu ni upodobljena nobena konkretna zgodovinska osebnost. Človeška figura na splošno predstavlja posameznika kot nosilca neodtujljivih pravic. Zid je mogoče razumeti kot simbol izključevanja, zatiranja ali ovir pri uresničevanju teh pravic; odprtina nakazuje zaščito in dostop.

Izbira dogodka je bila povezana z obletnico, ki se je praznovala po vsem svetu. Za Finsko je hkrati pomenila priložnost, da vidno poudari svojo pripadnost sistemu človekovih pravic, ki temelji na Organizaciji združenih narodov in evropskih ustanovah. Finska je članica Organizacije združenih narodov od leta 1955.