Estonija · 150. obletnica ustanovitve Društva estonskih literatov

Datum izdaje9. mar. 2022

Skupna naklada1.000.000

Največ v EU1.000.000

Izdaje2

Napis na oboduEESTI × 2, izmenično pokončno/obrnjeno, ločeno s pikami

Napis veljaEESTI KIRJAMEESTE SELTS / 2022 / KUI ME EI SAA SUUREKS RAHVAARVULT, PEAME SAAMA SUUREKS VAIMULT

OblikovalecRiho Luuse

KovnicaSuomen Rahapaja OY, Vantaa, Finnland

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec obeležuje 150. obletnico ustanovitve Estnische Literaturgesellschaft. Motiv prikazuje odprto knjigo in konico pisalnega peresa, obdana z napisom »EESTI KIRJAMEESTE SELTS«. Na strani knjige je stavek »KUI ME EI SAA SUUREKS RAHVAARVULT, PEAME SAAMA SUUREKS VAIMULT« (»Če po številu prebivalcev ne moremo biti velik narod, moramo biti veliki v duhu«).

Motiv

Motiv prikazuje odprto knjigo in konico peresa. Ob zgornjem robu notranjega dela kovanca sta polkrožno napis „EESTI KIRJAMEESTE SELTS“ in leto izdaje „2022“. Na strani knjige je mogoče prebrati „KUI ME EI SAA SUUREKS RAHVAARVULT, PEAME SAAMA SUUREKS VAIMULT“ („Če po številu prebivalcev ne moremo biti velik narod, moramo biti veliki po duhu“). Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Eesti Kirjameeste Selts je bila ustanovljena leta 1872 v Tartu, ki je takrat pripadal Ruskemu cesarstvu. Njena ustanovitev je sovpadala z obdobjem estonskega narodnega prebujenja. Čeprav je estonščino govorila večina prebivalstva in je bila pismenost zelo razširjena, sta v upravi, visokem šolstvu in javnem kulturnem življenju dolgo prevladovala nemščina in ruščina. Estonski učenjaki, duhovniki, učitelji in pisatelji so si zato prizadevali razviti lastni jezik v knjižni in izobraževalni jezik.

Društvo je spodbujalo publikacije v estonščini, podpiralo avtorje ter se ukvarjalo z vprašanji pravopisa in rabe jezika. Njegovi člani so poleg tega zbirali ljudske pesmi, pripovedi, jezikovno izročilo in drugo etnološko gradivo. Takšne zbirke naj bi ohranile ustno izročeno znanje ter hkrati ustvarile podlago za književnost, jezikoslovne raziskave in zgodovinsko zavest. Srečanja in publikacije so povezovale estonske intelektualce, razpršene po vsej deželi.

Med najpomembnejšimi osebnostmi je bil teolog, jezikoslovec in etnolog Jakob Hurt, prvi predsednik društva. Njemu pripisujejo geslo, upodobljeno na kovancu. Hurt je menil, da lahko maloštevilni narod obstane s pomočjo izobraževanja, kulturnega delovanja in duhovne samostojnosti. Pozneje so različni politični in kulturni pogledi, med drugim med Hurtom in publicistom Carlom Robertom Jakobsonom, privedli do notranjih sporov. Delovanje društva se je leta 1893 končalo v razmerah vse bolj represivne imperialne politike.

Na kovancu ni upodobljena nobena zgodovinska osebnost. Knjiga in pero se nanašata predvsem na pisanje, izdajanje publikacij in skrb za jezik. Obletnica je bila priložnost za spomin na zgodnjo ustanovo organiziranega estonskega kulturnega delovanja. Njeno delovanje hkrati predstavlja tesno povezanost med jezikom, književnostjo in oblikovanjem estonske narodne zavesti v 19. stoletju.