2 evra PP

Ustanovitev muzeja je sodila v čas po koncu Napoleonovih Ilirskih provinc, ko je Kranjska znova pripadala Avstrijskemu cesarstvu. Učenjaki, upravni uradniki in predstavniki kranjskih stanov so si takrat prizadevali sistematično zbirati starine, zgodovinska pričevanja in naravoslovne predmete iz dežele. Takšne zbirke so bile del izročila razsvetljenstva, hkrati pa so služile raziskovanju regionalne zgodovine in kulture. Nekaj let po ustanovitvi je bil muzej odprt za javnost.

Njegove zbirke so sprva obsegale različna strokovna področja, med drugim arheologijo, zgodovino in naravoslovje. V 19. stoletju so se zbirke povečale z izkopavanji, darovi in načrtnimi nakupi. Današnja muzejska stavba v Ljubljani je proti koncu tega stoletja nastala kot stavba, namenjena prav zbirkam. Pozneje so se posamezna področja organizacijsko osamosvojila; iz naravoslovnih zbirk je nastal Prirodoslovni muzej Slovenije. Narodni muzej Slovenije se danes osredotoča predvsem na arheološko in kulturnozgodovinsko dediščino države.

Situla z Vač je bronasta posoda iz starejše železne dobe. Najdena je bila pri Vačah v osrednji Sloveniji in datirana v čas okoli 6. stoletja pred našim štetjem. Njena površina je okrašena z več figuralnimi podobnimi frizi. Prepoznati je mogoče med drugim procesije, gostijo, živali in dvoboj. Upodobitve so bile v tehniki tolčenja izdelane v tanko bronasto pločevino. Takšne okrašene posode in okovi so znani zlasti iz severnojadranskega in vzhodnoalpskega prostora.

Povezava te najdbe z obletnico muzeja opozarja na eno temeljnih nalog ustanove: arheoloških predmetov ne le hraniti, temveč jih tudi znanstveno preučevati in omogočati njihovo dostopnost javnosti. Hkrati motiv povezuje zgodovino muzeja z obdobjem, ki sega daleč pred sodobno zgodovino države in ustanov na območju današnje Slovenije.