2 evra PP

Åland leži med celinsko Finsko in Švedsko. Prebivalstvo je pretežno švedsko govoreče; otočje je danes enojezična švedsko govoreča avtonomna regija Finske. Njegov posebni ustavnopravni položaj je nastal po razpadu Ruskega imperija. Finska je leta 1917 razglasila neodvisnost, medtem ko se je na Ålandu oblikovalo gibanje za priključitev k Švedski. Finska pa strateško pomembnega otočja ni želela odstopiti.

Za rešitev spora je Finska leta 1920 sprejela zakon o samoupravi. Ker ta sprva ni prepričal gibanja za priključitev, je bilo tako imenovano vprašanje Ålanda predloženo Društvu narodov. To je leta 1921 odločilo, da mora državna suverenost ostati Finski. Hkrati je morala zagotoviti ohranitev švedskega jezika, kulture in lokalnih tradicij. Mednarodna ureditev je poleg tega potrdila demilitarizirani in nevtralizirani status otočja. Demilitarizacija sega že v sporazum po krimski vojni v 19. stoletju.

Samoupravo izvajata ålandski parlament, Lagting, in lastna regionalna vlada. Åland lahko na več notranjih področjih sprejema lastne zakone, med drugim na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, občinske uprave in varstva okolja. Zunanja politika, obramba ter veliki deli civilnega in kazenskega prava pa ostajajo v pristojnosti finske države. Åland poleg tega v finski parlament pošilja svojega poslanca.

Prvi ålandski parlament se je sestal 9. junija 1922. Ta datum se vsako leto obeležuje kot dan samouprave. Jubilejna izdaja iz leta 2021 pa se navezuje na mednarodno in politično utrditev avtonomije leta 1921. Dogodek tako ne predstavlja le regionalne upravne ureditve, temveč tudi zgodovinski kompromis: ozemeljska pripadnost Finski je ostala ohranjena, švedsko govoreče prebivalstvo pa je prejelo obsežna jamstva in lastne politične institucije.