Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 414 2021
Coincard
Neobtoč./BU Französisch
Coincard – francoska različica
Belgija · 100. obletnica ustanovitve Belgijsko-luksemburške gospodarske unije (BLEU)
Naklada75.000
Izdajna cena10,00 €
Datum izdaje7. jul. 2021
EmbalažaCoincard
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena12,90 €
Podatek o nakladi vira: Gesamt 150.000 · 1:1 auf NL/FR geteilt
Ob priložnosti izdaje
Münca obeležuje 100. obletnico ustanovitve belgijsko-luksemburške gospodarske unije (BLEU), leta 1921 dogovorjene carinske in monetarne unije za krepitev sodelovanja in povezovanja obeh držav. Motiv prikazuje portreta belgijskega kralja Philippe I in luksemburškega velikega vojvode Henri, obrise obeh držav, napis „ECONOMIC UNION“ ter letnici 1921 in 2021. Dodane so tudi začetnice LL oblikovalca kovanca Luc Luycx.
Motiv
Gospodarska unija je bila carinska in monetarna unija s ciljem krepitve sodelovanja in povezovanja med državama. 25. julija 1921 je bila podpisana za prvo obdobje 50 let. Nato je bilo podpisanih več nadaljnjih protokolov, da bi se gospodarska unija ohranila za daljše obdobje. Najnovejši protokol sta obe državi podpisali 18. decembra 2002.
Na nacionalni strani kovanca sta upodobljena portreta belgijskega kralja Philippe I in velikega vojvode Henrija iz Luxemburga. Poleg tega sta upodobljeni obe državi, viden pa je tudi napis ECONOMIC UNION. Na spodnjem robu notranjega obroča kovanca sta letnici 1921 in 2021. Ker bo kovance kovala Kraljeva nizozemska kovnica, sta spodaj tudi oznaka kovnice Utrecht, Hermova palica, in znak belgijske mojstrice kovnice, grb občine Herzele. Vidni so tudi začetnici LL oblikovalca kovanca Luc Luycx. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na nacionalni strani kovanca sta upodobljena portreta belgijskega kralja Philippe I in velikega vojvode Henrija iz Luxemburga. Poleg tega sta upodobljeni obe državi, viden pa je tudi napis ECONOMIC UNION. Na spodnjem robu notranjega obroča kovanca sta letnici 1921 in 2021. Ker bo kovance kovala Kraljeva nizozemska kovnica, sta spodaj tudi oznaka kovnice Utrecht, Hermova palica, in znak belgijske mojstrice kovnice, grb občine Herzele. Vidni so tudi začetnici LL oblikovalca kovanca Luc Luycx. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Po prvi svetovni vojni je moralo Luxemburg na novo urediti svojo gospodarsko usmeritev. Od 19. stoletja je bilo veliko vojvodstvo član carinske zveze Zollverein, na katero sta vplivala Preußen oziroma Deutsches Reich. Ta povezava se je zaradi vojne končala. Na luksemburškem referendumu leta 1919 se je večina izrekla za gospodarsko približevanje Franciji. Ker iz tega ni nastal ustrezen sporazum, je Luxemburg začel pogajanja z Belgijo.
Nato ustanovljena zveza je oblikovala skupni gospodarski prostor z enotno carinsko mejo. Blago se je lahko med državama načeloma gibalo brez notranjih carin, za tretje države pa so veljali usklajeni carinski predpisi. Tudi prihodki od carin so se delili po dogovorjenih pravilih. Na denarnem področju je bil luksemburški frank trdno vezan na belgijski frank. Belgijski bankovci in kovanci so bili v vsakdanjem življenju v Luxemburg zelo razširjeni. Luxemburg pa je ohranil svojo valuto in lastne izdaje kovancev. Ta asimetrična ureditev je odražala zelo različni velikosti obeh gospodarstev.
Dvostransko sodelovanje se je nadaljevalo ob poznejših oblikah povezovanja. Belgija in Luxemburg sta med drugo svetovno vojno skupaj z Nizozemsko sklenila carinsko unijo Beneluksa, ki je bila uveljavljena po koncu vojne. Obe državi sta nato postali tudi ustanovni članici evropskih skupnosti. Gospodarska unija torej ni bila nadomestilo za Beneluks ali evropsko povezovanje, temveč je ostala dodatni okvir za usklajevanje med Belgijo in Luxemburgom. Z uvedbo evra je prenehala prejšnja vez med frankoma, institucionalno sodelovanje pa se je kljub temu nadaljevalo.
Kralj Philippe je od leta 2013 belgijski voditelj države, veliki vojvoda Henri pa od leta 2000 luksemburški voditelj države. Oba svoje naloge opravljata v okviru parlamentarnih monarhij. Njuna skupna upodobitev zato opozarja na državno nosilstvo sporazuma. Za izdajo kovanca je bila obletnica primerna, ker se je zveza ohranila skozi več političnih in denarnozgodovinskih obdobij, hkrati pa spada v zgodovino gospodarskega povezovanja obeh današnjih evrskih držav.
Nato ustanovljena zveza je oblikovala skupni gospodarski prostor z enotno carinsko mejo. Blago se je lahko med državama načeloma gibalo brez notranjih carin, za tretje države pa so veljali usklajeni carinski predpisi. Tudi prihodki od carin so se delili po dogovorjenih pravilih. Na denarnem področju je bil luksemburški frank trdno vezan na belgijski frank. Belgijski bankovci in kovanci so bili v vsakdanjem življenju v Luxemburg zelo razširjeni. Luxemburg pa je ohranil svojo valuto in lastne izdaje kovancev. Ta asimetrična ureditev je odražala zelo različni velikosti obeh gospodarstev.
Dvostransko sodelovanje se je nadaljevalo ob poznejših oblikah povezovanja. Belgija in Luxemburg sta med drugo svetovno vojno skupaj z Nizozemsko sklenila carinsko unijo Beneluksa, ki je bila uveljavljena po koncu vojne. Obe državi sta nato postali tudi ustanovni članici evropskih skupnosti. Gospodarska unija torej ni bila nadomestilo za Beneluks ali evropsko povezovanje, temveč je ostala dodatni okvir za usklajevanje med Belgijo in Luxemburgom. Z uvedbo evra je prenehala prejšnja vez med frankoma, institucionalno sodelovanje pa se je kljub temu nadaljevalo.
Kralj Philippe je od leta 2013 belgijski voditelj države, veliki vojvoda Henri pa od leta 2000 luksemburški voditelj države. Oba svoje naloge opravljata v okviru parlamentarnih monarhij. Njuna skupna upodobitev zato opozarja na državno nosilstvo sporazuma. Za izdajo kovanca je bila obletnica primerna, ker se je zveza ohranila skozi več političnih in denarnozgodovinskih obdobij, hkrati pa spada v zgodovino gospodarskega povezovanja obeh današnjih evrskih držav.