2 evra PP

Bitka je potekala leta 480 pr. n. št. med drugim perzijskim pohodom proti celinski Grčiji. Perzijski veliki kralj Xerxes I. je vodil vojsko v Grčijo, potem ko je že njegov oče Dareios I. poskušal podvreči več grških mestnih držav. Te so bile politično samostojne in pogosto med seboj sprte. Ob perzijskem napredovanju pa so se številne poleis povezale v obrambno zavezništvo, ki sta ga podpirali predvsem Šparta in Atene.

Termopile so bile takrat ozek prehod med gorovjem in Malijskim zalivom. Zaradi omejenega prostora Perzijci tam svoje številčne premoči niso mogli v celoti uporabiti. Grške oborožene sile je vodil špartanski kralj Leonidas. Sestavljalo jih ni le znanih 300 Špartancev, temveč sprva več tisoč bojevnikov iz različnih mest. V antičnem izročilu je posebej omenjeno sodelovanje Tespijcev in Tebancev.

Po več napadih so perzijske čete po gorski poti prišle v hrbet branilcev. Grk z imenom Ephialtes jim je pokazal pot. Leonidas je nato odpustil velik del vojske. Sam je skupaj s Špartanci ter odredi iz Tespij in Teb ostal na položaju ter v nadaljnjem boju padel.

Ob istem času so se grške in perzijske flote bojevale pri rtu Artemision. Po preboju pri Termopilah so Perzijci lahko prodrli naprej v osrednjo Grčijo in zasedli izpraznjene Atene. Pohod sta pozneje odločila grška pomorska zmaga pri Salamini in zmaga pri Platejah v naslednjem letu.

Spomin na Termopile temelji predvsem na zgodovinskem delu Herodota in antičnih nagrobnih pesmih. Posebej znan je epigram, pripisan Simonidu, ki mimoidoče poziva, naj Špartancem sporočijo o smrti njihovih bojevnikov, ki so izpolnili svojo dolžnost. V grški kulturi spominjanja zato ta epizoda predstavlja vojaško izpolnjevanje dolžnosti, samožrtvovanje in skupni odpor prej tekmujočih mestnih držav. Okrogla obletnica je Grčiji ponudila priložnost, da se naveže na to antično izročilo, ki je še danes politično in kulturno vplivno.