Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 354 2019
Coincard
Neobtoč./BU
Coincard
Latvija · Vzhajajoče sonce – grb Latvije
Naklada7.000
Izdajna cena7,90 €
Datum izdaje17. sep. 2019
EmbalažaCoincard
Napis na oboduDIEVS ★ SVĒTĪ ★ LATVIJU
Tržna cena16,00 €
Ob priložnosti izdaje
Kovanec je posvečen zgodovini latvijskega državnega grba in motivu vzhajajočega sonca. Upodobljeni so vzhajajoče sonce ter stilizirani črki B in L za »Brīvā Latvija« (»svobodna Latvija«), dopolnjeni z napisom »UZLĒCOŠĀ SAULE«. Motiv, ki ga je Ansis Cīrulis zasnoval leta 1917, je bil po ustanovitvi Republike Latvije vključen v osnutke novega državnega grba, ki je bil leta 1921 uradno uveden.
Motiv
Kovanec je posvečen zgodovini latvijskega državnega grba in prikazuje motiv vzhajajočega sonca. Motiv je bil prvotno del osnutka umetnika Ansisa Cīrulisa iz leta 1917 za simbol samostojne Latvije. Pozneje je postal eden od osnovnih elementov današnjega latvijskega državnega grba.
Motiv vzhajajočega sonca je Ansis Cīrulis že prej uporabil pri oblikovanju prepoznavnega znaka latvijskih strelcev in pri drugih delih. Po ustanovitvi Republike Latvije leta 1918 je bil motiv vzhajajočega sonca vključen v vse osnutke za oblikovanje novega državnega grba. Leta 1921 je bil latvijski državni grb uradno uveden.
Motiv prikazuje vzhajajoče sonce, v sredini pa stilizirani črki B in L, ki predstavljata besedi »Brīvā Latvija« – »svobodna Latvija«. Na kovancu sta tudi napis »UZLĒCOŠĀ SAULE« (Vzhajajoče sonce), ime države izdajateljice »LATVIJA« in leto izdaje »2019«.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Motiv vzhajajočega sonca je Ansis Cīrulis že prej uporabil pri oblikovanju prepoznavnega znaka latvijskih strelcev in pri drugih delih. Po ustanovitvi Republike Latvije leta 1918 je bil motiv vzhajajočega sonca vključen v vse osnutke za oblikovanje novega državnega grba. Leta 1921 je bil latvijski državni grb uradno uveden.
Motiv prikazuje vzhajajoče sonce, v sredini pa stilizirani črki B in L, ki predstavljata besedi »Brīvā Latvija« – »svobodna Latvija«. Na kovancu sta tudi napis »UZLĒCOŠĀ SAULE« (Vzhajajoče sonce), ime države izdajateljice »LATVIJA« in leto izdaje »2019«.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Ansis Cīrulis (1883–1942) je bil latvijski grafik, slikar in umetniški obrtnik. Pripadal je generaciji umetnikov, ki je razvila samostojen latvijski oblikovni jezik ter pri tem povezovala tradicionalne ornamente, ljudsko umetnost in sodobno oblikovanje. Cīrulis je med drugim oblikoval plakate, poštne znamke, keramiko in notranjo opremo. Njegova dela so prispevala k temu, da so se politične predstave o latvijski samoodločbi izražale tudi z zlahka prepoznavnimi podobami.
Motiv sonca je nastal v času prve svetovne vojne. Od leta 1915 so latvijske strelske enote v okviru vojske Ruskega cesarstva bojevale predvsem proti nemškim enotam. Enote so bile sprva ustanovljene za obrambo latvijskega poselitvenega območja. Hkrati so se razvile v oporno točko narodnega občutka pripadnosti. Po ruskih revolucijah leta 1917 in razpadu dotedanje državne ureditve je zahteva po politični samostojnosti pridobila na teži. V tem kontekstu je bilo vzhajajoče sonce mogoče razumeti kot simbol nastajajoče Latvije.
Republika je bila razglašena 18. novembra 1918 v Rigi. Sledila je latvijska vojna za neodvisnost, v kateri so se različne latvijske, nemške, ruske in sovjetske sile bojevale za nadzor nad državo. Šele nato je bilo mogoče trajno vzpostaviti državne institucije in določiti državne simbole.
Na celotnem latvijskem državnem grbu je sonce upodobljeno skupaj z drugimi heraldičnimi figurami. Tri zvezde simbolizirajo zgodovinske dežele Vidzeme, Latgale ter Kurzeme in Zemgale, pri čemer sta zadnji dve upodobljeni skupaj. Rdeči lev se nanaša na Kurzeme in Zemgale, srebrni grifon pa na Vidzeme in Latgale. Kompozicijo dopolnjujejo hrastove veje in trak v latvijskih narodnih barvah.
V času sovjetske oblasti se ta grb ni uporabljal kot državni simbol. Ob ponovni vzpostavitvi latvijske državnosti je bil znova uveden. Izdaja kovanca iz leta 2019 je tako ponovno uporabila zgodnjo podobo latvijskega gibanja za neodvisnost in hkrati izpostavila njeno pot od političnega osnutka do sestavnega dela državne simbolike.
Motiv sonca je nastal v času prve svetovne vojne. Od leta 1915 so latvijske strelske enote v okviru vojske Ruskega cesarstva bojevale predvsem proti nemškim enotam. Enote so bile sprva ustanovljene za obrambo latvijskega poselitvenega območja. Hkrati so se razvile v oporno točko narodnega občutka pripadnosti. Po ruskih revolucijah leta 1917 in razpadu dotedanje državne ureditve je zahteva po politični samostojnosti pridobila na teži. V tem kontekstu je bilo vzhajajoče sonce mogoče razumeti kot simbol nastajajoče Latvije.
Republika je bila razglašena 18. novembra 1918 v Rigi. Sledila je latvijska vojna za neodvisnost, v kateri so se različne latvijske, nemške, ruske in sovjetske sile bojevale za nadzor nad državo. Šele nato je bilo mogoče trajno vzpostaviti državne institucije in določiti državne simbole.
Na celotnem latvijskem državnem grbu je sonce upodobljeno skupaj z drugimi heraldičnimi figurami. Tri zvezde simbolizirajo zgodovinske dežele Vidzeme, Latgale ter Kurzeme in Zemgale, pri čemer sta zadnji dve upodobljeni skupaj. Rdeči lev se nanaša na Kurzeme in Zemgale, srebrni grifon pa na Vidzeme in Latgale. Kompozicijo dopolnjujejo hrastove veje in trak v latvijskih narodnih barvah.
V času sovjetske oblasti se ta grb ni uporabljal kot državni simbol. Ob ponovni vzpostavitvi latvijske državnosti je bil znova uveden. Izdaja kovanca iz leta 2019 je tako ponovno uporabila zgodnjo podobo latvijskega gibanja za neodvisnost in hkrati izpostavila njeno pot od političnega osnutka do sestavnega dela državne simbolike.