Irska · 50 let Rimske pogodbe

Datum izdaje25. mar. 2007

Skupna naklada4.650.112

Največ v EU4.820.000

Izdaje4

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis veljaConradh na nÓgimhe / 50 blian / an euro / ÉIRE 2007

OblikovalecHelmut Andexlinger

KovnicaCentral Bank Currency Centre, Sandyford, Ireland PP: Suomen Rahapaja OY, Vantaa, Finnland (ohne Mz.)

Ob priložnosti izdaje

Spominska kovanca obeležuje 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe, ki jo je 25. marca 1957 v Rimu podpisalo šest ustanovnih članic. Motiv prikazuje besedilo pogodbe pred zvezdastim tlakom trga Piazza del Campidoglio, ki ga je zasnoval Michelangelo. Nad njim je napis „Europa“ v nacionalnem jeziku posamezne države; zunanji obroč nosi dvanajst zvezd Evropske unije.

Motiv

Na sredini kovanca je na ozadju zvezdastega tlaka trga Piazza del Campidoglio v Rimu, ki ga je zasnoval Michelangelo, upodobljen pogodbeni dokument, ki ga je podpisalo šest ustanovnih članic. Tam je bila pogodba podpisana 25. marca 1957. Neposredno nad pogodbenim dokumentom je v ustreznem jeziku vtisnjena beseda »Evropa«. Nad celotnim motivom sta kot napisa navedena razlog izdaje in pod njim država izdajateljica v ustrezni jezikovni različici oziroma različicah ter letnica 2007. Zunanji obroč kovanca nosi dvanajst zvezd Evropske unije.

Ozadje teme

Z izrazom »Rimski pogodbi« sta mišljena dva sporazuma: Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Bundesrepublik Deutschland, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Podpis je potekal v palači Palazzo dei Conservatori na Kapitolu.

Pogodbi sta bili del zahodnoevropskega integracijskega procesa po drugi svetovni vojni. Šest držav je že prej z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ključna področja težke industrije podredilo skupni ureditvi. Po neuspehu širših načrtov za evropsko obrambno skupnost so se vlade osredotočile na gospodarsko sodelovanje. Novi pogodbi sta bili med drugim pripravljeni na Konferenci v Messini in v odboru pod vodstvom belgijskega politika Paul-Henri Spaaka.

EGS naj bi postopoma vzpostavila skupni trg. To je vključevalo odpravo carin med državami članicami, skupno zunanjo carino ter pravila za konkurenco, kmetijstvo in trgovino. Dolgoročno je bil predviden prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Med skupnimi organi so bili komisija, svet ministrov, parlamentarna skupščina in sodišče. Euratom naj bi nasprotno usklajeval sodelovanje pri miroljubni uporabi jedrske energije, spodbujal raziskave in nadzoroval oskrbo z jedrskimi materiali.

Iz EGS se je pozneje razvila Evropska skupnost. S Pogodbo iz Maastrichta je postala del Evropske unije; njene naloge so se nazadnje vključile v današnjo EU. Institucionalne in gospodarske temelje evropskega povezovanja je zato v bistvenih delih mogoče pripisati Rimskima pogodbama.

Za izdajo kovanca so se države evrskega območja prvič odločile za skupen motiv na nacionalnih straneh 2-evrskih spominskih kovancev. S tem niso obeležile le zgodovinske obletnice pogodb. Usklajena izdaja je hkrati vzpostavila povezavo med skupno valuto ter političnim in gospodarskim povezovanjem, iz katerega je nastal evro. Zaradi skupnega dogodka je bil kovanec izjemoma lahko izdan poleg še enega nacionalnega spominskega kovanca posamezne države.