Italija · 50 let Rimske pogodbe

»Rimski pogodbi« označujeta dva ločena sporazuma: Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati 1. januarja 1958.

Sporazuma sta bila del zahodnoevropske politike povezovanja po drugi svetovni vojni. Že prej so iste države z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ključne industrijske panoge podredile skupnemu nadzoru. Vendar so širši načrti, med njimi Evropska obrambna skupnost, propadli. Nato se je težišče premaknilo na gospodarsko sodelovanje.

EGS naj bi postopoma vzpostavila skupni trg. To je vključevalo odpravo carin med državami članicami, skupno zunanjo carino ter prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Poleg tega je pogodba predvidevala skupna področja politike, zlasti na področju kmetijstva in trgovine. Euratom naj bi spodbujal sodelovanje pri miroljubni uporabi jedrske energije, raziskavah in oskrbi ter pri varovanju zdravja. Obe skupnosti sta imeli lastne organe; parlamentarna skupščina in sodišče sta se uporabljala za obe skupnosti. Iz te institucionalne ureditve se je skozi več sprememb pogodb in širitev razvila današnja Evropska unija.

Podpis je potekal v dvorani Horacijev in Kuracijev v palači Palazzo dei Conservatori na Kapitolu. Kraj je nove skupnosti zavestno povezal z Rimom kot zgodovinsko in politično pomembno evropsko referenčno točko. Trg in okoliške stavbe so v današnji zasnovi nastali po načrtih Michelangela.

Ob jubileju so se države evrskega območja prvič odločile za skupno spominsko izdajo za 2 evra. Pred tem so nacionalni spominski kovanci obravnavali različne teme. Enotni osnovni motiv je opozarjal na skupni pogodbeni izvor, jezik in oznaka države pa sta bila nacionalno prilagojena. Tako sta bila vidna tako skupni dogodek kot državna pristojnost za izdajo kovanca.