2 evra BU

Nikos Kazantzakis se je rodil leta 1883 v Irakliu na Kreti, ki je takrat še pripadala Osmanskemu cesarstvu. Vstaje proti osmanski oblasti in poznejša združitev Krete z Grčijo so zaznamovale njegovo zgodovinsko okolje. Po študiju prava v Atenah je v Parizu študiral filozofijo. Obsežna potovanja po Evropi, Aziji in Bližnjem vzhodu so razširila njegov pogled na religije, politične ideje in različne načine življenja.

Kazantzakis je pisal romane, drame, potopise, eseje in pesmi, delal pa je tudi kot prevajalec. V svojih besedilih je povezoval snovi iz grške antike in pravoslavne tradicije s sodobnimi filozofskimi in političnimi vprašanji. Ponavljajoče se teme so svoboda, vera, dvom, telesna izkušnja ter konflikt med duhovnimi zahtevami in človeškimi potrebami. Njegov verzni ep »Odiseja« nadaljuje zgodbo homerskega junaka po njegovi vrnitvi na Itako.

Kazantzakis je mednarodno zaslovel predvsem s svojimi romani. »Aleksis Zorbas« prikazuje srečanje zadržanega intelektualca z življenjskim in protislovnim Zorbasom. Filmska priredba iz leta 1964 je pomembno prispevala k svetovni razširjenosti tega dela. »Kapitan Mihalis« obravnava kretski odpor proti osmanski oblasti. »Zadnja Kristusova skušnjava« prikazuje Jezusa v notranjem boju med človeškimi željami in njegovim verskim poslanstvom. Ta upodobitev je sprožila ostre cerkvene in javne polemike.

Kazantzakis je umrl leta 1957 v Freiburgu im Breisgau in bil pokopan na bastionu beneškega mestnega obzidja Iraklia. Na njegovem grobu stoji stavek: »Ničesar ne upam. Ničesar se ne bojim. Svoboden sem.«

Izbira spominskega dogodka se navezuje na Kazantzakisov položaj v kulturnem spominu Grčije in na njegov mednarodni odziv. Okrogla obletnica smrti je bila konkreten povod za počastitev avtorja, katerega delo povezuje grško zgodovino in tradicijo s splošnejšimi vprašanji svobode, religije in človeškega obstoja.