Nemčija · 50 let Römische Verträge

Z izrazom »Rimske pogodbe« sta mišljena dva sporazuma: Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati leta 1958.

EGS naj bi vzpostavila skupni trg. To je vključevalo postopno odpravo carin med državami članicami, skupno zunanjo carino ter prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. Dodani so bili skupni predpisi med drugim za kmetijstvo, promet in konkurenco. Institucije, kot so Komisija, Svet ministrov, parlamentarna skupščina in Sodišče, so omogočile sprejemanje zavezujočih odločitev ne le s klasičnim sodelovanjem med vladami, temveč tudi prek skupnih institucij.

Euratom naj bi usklajeval miroljubno uporabo jedrske energije. Predvideni so bili med drugim skupne raziskave, varnostni nadzor jedrskih materialov ter pravila za oskrbo z jedrskimi surovinami. Medtem ko se je EGS pozneje preoblikovala v Evropsko skupnost in nazadnje vključila v Evropsko unijo, Euratom še naprej obstaja na podlagi ločene pogodbe.

Pogodbi sta se navezovali na Evropsko skupnost za premog in jeklo, ustanovljeno leta 1951. Po drugi svetovni vojni naj bi gospodarska povezanost trajno zagotovila zlasti sodelovanje med Francijo in Zvezno republiko Nemčijo. Zahodnoevropske države so si v času hladne vojne hkrati prizadevale za tesnejše politično in gospodarsko sodelovanje. Rimske pogodbe so ta pristop razširile s posameznih industrijskih panog na velike dele gospodarstva.

Kraj zasedanja na Kapitolu je bil tudi zgodovinsko pomemben: podpis je potekal v stavbi Palazzo dei Conservatori, delu današnjih Kapitolskih muzejev. Države evroobmočja so se ob obletnici prvič odločile za skupno izdajo spominskih kovancev za 2 evra z enakim osnovnim motivom. S tem je bil pogodbeni izvor evropskega gospodarskega povezovanja povezan s skupno valuto kot poznejšim rezultatom tega povezovalnega procesa.