Monaco · 800. obletnica položitve temeljnega kamna prve utrdbe na skali

»Skala Monaka« je obalni rt, ki se strmo spušča proti Sredozemskemu morju in se dviga nad pristaniščem Monaka. Njena lega je omogočala nadzor nad pomorsko potjo vzdolž ligurske obale ter hkrati zagotavljala dobro branljiv položaj. V srednjem veku je bilo območje pod vplivom Genove, katere politiko so zaznamovali spopadi med cesarju zvestimi gibelini in papežu zvestimi gvelfi.

Gradnjo utrdbe je začela skupina genovskih gibelinskih privržencev pod vodstvom Fulco del Cassellos. Okoli vojaške postojanke je nastalo utrjeno naselje. Kompleks je tako predstavljal izhodišče za trajno poselitev skale in poznejši politični razvoj Monaka.

Z vzponom družine Grimaldi je trdnjava tesno povezana. Francesco Grimaldi, pripadnik gvelfske genovske družine, jo je leta 1297 zavzel s svojimi privrženci. Po izročilu si je dostop pridobil, preoblečen v frančiškanskega meniha, nato pa je spustil noter svoje oborožene spremljevalce. Na to pripoved se nanašata meniha z mečema v državnem grbu Monaka. Oblast družine Grimaldi sprva ni bila neprekinjena, od začetka 15. stoletja pa je Monaco ostal trajno pod njenim nadzorom.

Iz srednjeveškega obrambnega kompleksa se je skozi stoletja razvila današnja kneževa palača. Prezidave so dele trdnjave spremenile v rezidenco, starejši obrambni elementi pa so se ohranili ali vključili v poznejši kompleks. Palača je še danes sedež kneza in leži v zgodovinskem vladnem okrožju Monaco-Ville.

Obletnica se zato ne nanaša le na posamezen gradbeni podvig. Utrdba predstavlja nastanek trajno nadzorovanega središča oblasti na skali, iz katerega se je razvila današnja kneževina. V tem je politični in dinastični pomen povoda za izdajo kovanca.