2 evra, komplet 16 kovancev 2004–2014

1. maja 2004 so se Evropski uniji pridružile Estonija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija, Češka republika, Madžarska in Ciper. S tem se je EU povečala s 15 na 25 držav članic. Šlo je za največji krog širitve doslej glede na število hkrati sprejetih držav.

Osem držav pristopnic je ležalo v srednji in vzhodni Evropi ter je bilo do konca hladne vojne pod komunistično oblastjo. Njihov sprejem je bil zato povezan s politično in gospodarsko preureditvijo Evrope po letu 1989. Malta in Ciper sta imela drugačno zgodovinsko ozadje, vendar sta bila prav tako že več let povezana z evropskim povezovanjem. Pravo EU na Cipru velja le na območjih, ki jih nadzoruje vlada Republike Ciper; v severnem delu otoka je njegova uporaba začasno prekinjena.

Pogoji za pristop so med drugim vključevali stabilne demokratične institucije, delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost prevzema skupnega prava EU. Te zahteve izhajajo iz københavnskih meril, oblikovanih leta 1993. Po večletnih pogajanjih je bila pristopna pogodba aprila 2003 podpisana v Atenah. V skoraj vseh sodelujočih državah so nato potekali referendumi, na katerih je večina v vsaki državi podprla pristop.

Za Finsko je imela nova sestava Unije tudi neposreden regionalni pomen. S pristopom Estonije ter Latvije, Litve in Poljske so članice EU postale še druge države ob Baltskem morju. Hkrati je Estonija, ki je s Finsko povezana geografsko ter z močnimi jezikovnimi in kulturnimi vezmi, postala članica iste politične skupnosti.

Izdaja je sovpadla tudi z začetnim obdobjem nacionalnih spominskih kovancev za 2 evra: šele od leta 2004 so lahko države evroobmočja kovali takšne obtočne kovance z različnimi nacionalnimi motivi. Ta politični dogodek je zato ponudil neposreden povod za uporabo te nove oblike kovanca. Dvanajst evropskih zvezd neodvisno od trenutnega števila članic simbolizira enotnost in povezanost.