Portugalska · 500. obletnica prvega portugalskega stika s Timorjem

Datum izdaje15. jul. 2015

Skupna naklada507.015

Največ v EU520.000

Izdaje3

Napis na obodu5 Wappenschilde + 7 gradov, enakomerno razporejenih

Napis velja1515 / PORTUGAL / TIMOR / 2015 / Fernando Fonseca

OblikovalecFernando Fonseca

KovnicaImprensa Nacional Casa da Moeda S.A., Lisboa

Ob priložnosti izdaje

Kovanec obeležuje prve stike portugalskih pomorščakov s Timorjem pred 500 leti. Motiv prikazuje ladjo iz 16. stoletja ter značilno krajevno streho z lesenimi figurami, ki se nanašajo na mite in legende, izvor prvih prebivalcev iz drugih delov Azije ter pomen konj kot prevoznega sredstva. Upodobitev dopolnjujejo napisi »1515«, »PORTUGAL«, »TIMOR« in »2015«.

Motiv

Motiv prikazuje ladjo iz 16. stoletja, ki ponazarja prihod portugalskih pomorščakov na otok, ter krajevno značilno pokrito streho hiše z značilnimi lesenimi figurami, ki spominjajo na mite in legende. Na kovancu upodobljena streha prikazuje zgodovino prvih prebivalcev, ki so s čolnom prišli iz drugih delov Azije, ter pomen konj kot prevoznega sredstva zaradi strmih gora, ki skoraj v celoti prekrivajo otok. Zgoraj desno sta navedeni letnica „1515“ in ime države izdajateljice „PORTUGAL“. Spodaj levo sta navedena ime otoka „TIMOR“ in letnica „2015“. Čisto spodaj je podpis umetnika Fernando Fonseca.

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Portugalska prisotnost na Timorju je nastala v povezavi z evropsko širitvijo v Indijski ocean. Portugalski trgovci so tam iskali predvsem sandalovino, po kateri je bilo povpraševanje na Kitajskem in drugih azijskih trgih. Sprva ni bilo celovitih kolonialnih struktur. Trgovci in pozneje dominikanski misijonarji so navezali stike z lokalnimi vladarji, prek katerih so organizirali trgovino, politična zavezništva in širjenje katolicizma.

Portugalska je v regiji tekmovala z Nizozemsko. Iz njunih vplivnih območij se je razvila delitev otoka: zahodni del danes pripada Indoneziji, iz vzhodnega dela in eksklave Oe-Cusse pa je nastalo državno ozemlje Timor-Leste. Portugalski upravni sedež je bil sprva v Lifau, v 18. stoletju pa so ga prenesli v Dili. Dejanski kolonialni nadzor je zunaj posameznih obalnih krajev in regionalnih zavezništev dolgo ostal omejen.

Po nageljni revoluciji leta 1974 je Portugalska začela dekolonizacijo svojih čezmorskih ozemelj. Na Timorju je umik privedel do spopadov med političnimi skupinami. Kmalu po razglasitvi neodvisnosti leta 1975 je območje zasedla Indonezija. Za obdobje okupacije, ki je sledilo, so bili značilni oborožen odpor, represija in številne civilne žrtve. Na glasovanju, ki so ga organizirali Združeni narodi, se je prebivalstvo leta 1999 izreklo proti avtonomiji v okviru Indonezije. Po prehodni upravi Združenih narodov je Timor-Leste leta 2002 postal suverena država.

Spomin na zgodnji stik zato ne opozarja le na pomorstvo in trgovino, temveč na približno pet stoletij trajajoč in konflikten odnos. Portugalski vplivi so opazni zlasti v katolicizmu, priimkih, pravu in jeziku. Portugalščina je poleg tetuma uradni jezik; Timor-Leste je tudi član Skupnosti portugalsko govorečih držav. Obletnica je tako Portugalski ponudila priložnost, da obudi zgodovinsko povezavo z danes neodvisno državo.