Set BU

Juan Carlos I. je bil leta 1975 po smrti diktatorja Francisco Franco razglašen za kralja. Franco ga je že leta 1969 določil za bodočega voditelja države. Med poznejšo preobrazbo Španije iz diktature v parlamentarno demokracijo je Juan Carlos podpiral politične reforme. Z ustavo iz leta 1978 je Španija postala parlamentarna monarhija. Kralj je odtlej vodja države, medtem ko je politično vodenje v pristojnosti izvoljene vlade.

Juan Carlos je vzbudil posebno pozornost med spodletelim vojaškim udarom 23. februarja 1981. V televizijskem nagovoru je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil nastopil v podporo ustavni ureditvi. V poznejših letih so na ugled monarhije med drugim vplivale javne polemike o kraljevi hiši in preiskave zoper njegovega zeta. Juan Carlos je 2. junija 2014 napovedal odpoved kroni. Kot razloga je navedel potrebo po menjavi generacij in novih močeh za prihajajoče naloge.

Španska ustava ne vsebuje podrobne ureditve postopka odpovedi prestolu. Določa pa, da se odpovedi prestolu in dvomi o nasledstvu prestola uredijo z organskim zakonom. Zato sta morala oba domova parlamenta sprejeti ustrezen zakon. Z njegovo uveljavitvijo se je končala vladavina Juana Carlosa.

Felipe VI., rojen leta 1968, je sin Juana Carlosa in kraljice Sofía. Kot prestolonaslednik je nosil naziv asturijski princ in se pripravljal na svojo poznejšo nalogo voditelja države. Po odpovedi njegovega očeta je bil pred Cortes Generales, obema domovoma španskega parlamenta, razglašen za kralja. Za razliko od kronanja je ta razglasitev del ustavnopravnega prevzema funkcije.

Izdaja kovanca je tako dokumentirala redek državni dogodek: prvo menjavo na čelu španske monarhije po uveljavitvi ustave iz leta 1978. Skupna upodobitev dosedanjega in novega kralja se nanaša na ustavno in dinastično kontinuiteto državne funkcije.