Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 117 2012
Blister
Neobtoč./BU
Blister BU
Portugalska · 10 let gotovine v evrih
Naklada9.891
Datum izdaje24. feb. 2012
EmbalažaBlister
Napis na obodu5 Wappenschilde + 7 gradov, enakomerno razporejenih
Tržna cena16,66 €
Ob priložnosti izdaje
Skupni spominski kovanec obeležuje deseto obletnico uvedbe evra. V središču je znak evra kot simbol mednarodnega pomena valute; ljudje, stolp ECB, ladje, tovarne in vetrne elektrarne ponazarjajo finančni svet, trgovino, industrijo, energijo ter raziskave in razvoj. Motiv, ki ga je oblikoval Helmut Andexlinger, je bil izbran v javnem spletnem glasovanju.
Motiv
Znak evra v notranjosti kovanca ponazarja, da je evro postal izjemno pomemben dejavnik v Evropi in po svetu ter se v zadnjih desetih letih razvil v globalnega akterja v mednarodnem denarnem sistemu. Oblikovni elementi, razporejeni okoli znaka evra, simbolizirajo pomen evra za ljudi, finančni svet (stolp ECB), trgovino (ladje), industrijo (tovarne), energetski sektor ter raziskave in razvoj (vetrne turbine). Umetnikovi inicialki „AH“ sta pod podobo stolpa ECB. Imena držav izdajateljic v njihovih uradnih jezikih so na sredini nad motivom, letnici 2002-2012 pa sta vtisnjeni pod njim.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Referenčna točka jubileja je uvedba evrskih bankovcev in kovancev 1. januarja 2002. Kot knjižni denar je evro obstajal že od 1. januarja 1999. Od tega trenutka so bili devizni tečaji nepreklicno določeni, finančne transakcije so se lahko izvajale v evrih, Evropska centralna banka pa je prevzela skupno denarno politiko. Gotovina je sprva ostala v obtoku v posameznih nacionalnih valutah.
Skupna valuta izhaja iz Evropske gospodarske in monetarne unije, katere pravne temelje je ustvarila Pogodba iz Maastrichta. Sodelujoče države so morale izpolniti med drugim merila glede stabilnosti cen, javnega dolga, javnofinančnih primanjkljajev in obrestnih mer. Z monetarno unijo naj bi bila znotraj skupnega trga odpravljena valutna tveganja in stroški menjave. Hkrati so sodelujoče države opustile samostojno določanje svoje denarne politike.
Pri uvedbi gotovine leta 2002 je sodelovalo dvanajst držav: Belgija, Nemčija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Španija. Njihove dotedanje valute, kot so nemška marka, frank, lira ali šiling, so bile po večinoma kratkem obdobju vzporednega obtoka umaknjene iz vsakodnevnega plačilnega prometa. Do leta 2012 se je evrsko območje razširilo na 17 držav. Med pozneje pridruženimi državami so bile Slovenija, Ciper, Malta, Slovaška in Estonija.
Izbira obletnice za skupni motiv kovanca je povezana s posebno vlogo gotovine v procesu evropskega povezovanja: v nasprotju s pogodbami ali institucionalnimi reformami se monetarna unija državljanov neposredno dotika v vsakdanjem življenju. Enotne spominske izdaje hkrati omogočajo vpogled v zasnovo evrskih kovancev. Ti imajo skupno evropsko stran z nominalno vrednostjo, drugo stran pa praviloma oblikuje posamezna država izdajateljica.
Jubilej je sovpadel tudi z evropsko dolžniško in bančno krizo. Vprašanja proračunske discipline, finančne solidarnosti in institucionalne ureditve monetarne unije so zato zaznamovala politično okolje leta izdaje.
Skupna valuta izhaja iz Evropske gospodarske in monetarne unije, katere pravne temelje je ustvarila Pogodba iz Maastrichta. Sodelujoče države so morale izpolniti med drugim merila glede stabilnosti cen, javnega dolga, javnofinančnih primanjkljajev in obrestnih mer. Z monetarno unijo naj bi bila znotraj skupnega trga odpravljena valutna tveganja in stroški menjave. Hkrati so sodelujoče države opustile samostojno določanje svoje denarne politike.
Pri uvedbi gotovine leta 2002 je sodelovalo dvanajst držav: Belgija, Nemčija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Španija. Njihove dotedanje valute, kot so nemška marka, frank, lira ali šiling, so bile po večinoma kratkem obdobju vzporednega obtoka umaknjene iz vsakodnevnega plačilnega prometa. Do leta 2012 se je evrsko območje razširilo na 17 držav. Med pozneje pridruženimi državami so bile Slovenija, Ciper, Malta, Slovaška in Estonija.
Izbira obletnice za skupni motiv kovanca je povezana s posebno vlogo gotovine v procesu evropskega povezovanja: v nasprotju s pogodbami ali institucionalnimi reformami se monetarna unija državljanov neposredno dotika v vsakdanjem življenju. Enotne spominske izdaje hkrati omogočajo vpogled v zasnovo evrskih kovancev. Ti imajo skupno evropsko stran z nominalno vrednostjo, drugo stran pa praviloma oblikuje posamezna država izdajateljica.
Jubilej je sovpadel tudi z evropsko dolžniško in bančno krizo. Vprašanja proračunske discipline, finančne solidarnosti in institucionalne ureditve monetarne unije so zato zaznamovala politično okolje leta izdaje.